nedelja, 26. september 2021

Odgovor Visokošolskega sindikata Slovenije organom ARRS

Organi ARRS so se izognili ugotavljanju odgovornosti za razpisni fiasko in ne implementirajo novih zakonskih zahtev po izogibanju nasprotju interesov

 

Podajamo repliko na odgovor organov ARRS na Poziv Visokošolskega sindikata Slovenije (Poziv VSS), naj se opredelijo do fiaska pri zadnjem projektnem razpisu. Poleg uradnega odgovora organov ARRS je na Poziv VSS ločeno odgovorila članica Upravnega odbora (UO), dr. Marta Klanjšek Gunde, ki je izpostavila širše razsežnosti problematike z informacijskim sistemom, druge problematične prakse agencije in tudi svojo nemoč pri nadzoru nad delovanjem agencije.

Organi agencije želijo prepričati akademsko in splošno javnost o (i) naključni »tehnični napaki« pri obdelavi prijav na projektni razpis, (ii) učinkovitem obvladovanju nasprotja interesov in (iii) dialoški naravnanosti do širše akademske skupnosti.

V nadaljevanju predstavljamo in se omejujemo na dejstva, povzeta iz zapisnikov sej organov ARRS (januar – maj 2021 in zapisnik 24. seje ZSA in UO, julij 2021, ki je edini tudi javno objavljen), ter na javno dostopne podatke.

 

Dejstva o poteku ocenjevanja projektnega razpisa pričajo, da vzrok za polom letošnjega projektnega razpisa ni »tehnična napaka«, temveč malomarno ravnanje direktorja ARRS, dr. Roberta Repnika:

1.) Direktor agencije je odredil eksperimentiranje s testno (!) platformo za informacijsko podporo razpisom v času, ko bi moral biti proces ocenjevanja projektov že v teku, pri čemer je preslišal opozorila Simona Oša, vodje sektorja za projekte na ARRS;

2.) Agencija ni zagotovila povezave nove testne platforme s starim sistemom, v katerega so prijavitelji vložili projektno dokumentacijo. Posledično sta bila v proces vključena še dva dodatna koraka, (i) izvoz projektnih vlog iz starega sistema in (ii) pošiljanje projektnih vlog ocenjevalcem po e-pošti. Torej, ocenjevalci do vlog niso dostopali preko e-portala kot na preteklih razpisih, temveč so projektne vloge prejeli po e-pošti.

3.) Med prenosom podatkov so bila gradiva v slovenščini za 68 projektnih prijav naložena na mesto, v katerem bi se morala nahajati gradiva v angleščini.

4.) Tuji ocenjevalci so med ocenjevanjem naslovili na ARRS več kot 70 (!) opozoril, da niso prejeli projektne vloge v angleščini. Nekdo v agenciji je takrat sprejel odločitev, da se ne preveri, ali je glede na tako množična opozorila prišlo do tehnične napake, temveč naj se sporoči ocenjevalcem, da so pač prejeli gradiva v slovenščini zato, ker so bili prijavitelji malomarni in so jih oddali le v slovenščini, in naj nadaljujejo z delom. Vse kaže, da njihova oddaja poročil, ne da bi razumeli jezik gradiva, ni bila posledica njihove karakterne hibe, temveč tega, da jih je ARRS zavedla.

5.) Agencija je odreagirala in odredila pregled dogajanja šele potem, ko je na socialnih omrežjih nekaj prijaviteljev izpostavilo, da so iz ocen razbrali, da so ocenjevalci prejeli le opis projekta v slovenščini in ko so o fiasku projektnega razpisa poročali mediji.

6.) ZSA in UO ARRS na skupni seji 28. 7. 2021, ki so jo sklicali potem, ko so o aferi začeli poročati oškodovanci na socialnih omrežjih in mediji, in katere zapisnik je edini objavljen, nista razčiščevala dogajanja v času, ko je direktor sprejel tvegano odločitev o prehodu na nov informacijski sistem, in v času, ko je bila po prejetih opozorilih ocenjevalcev sprejeta odločitev, da se ne preveri, kaj se je zgodilo. Organa sta opravila le resno debato, kaj storiti z razpisom v danem trenutku. Po nam znanih informacijah prav tako nista presojala odgovornosti direktorja za napake na kakšni drugi seji. Še več, sodeč po zapisniku je 28. 7. 2021 potekala seja ZSA kot strokovnega organa, člani UO pa so bili nanjo povabljeni. V resnici za razpravo o odgovornosti direktorja ni pristojen ZSA, pač pa UO, ki ga izbere in ki lahko vladi predlaga tudi njegovo razrešitev. Razprava o odgovornosti direktorja je bila nevtralizirana s tem, da je o dogajanju razpravljal strokovni organ, in ne organ ARRS, ki je pristojen za nadzor nad direktorjem. Krizna seja dne 28. 7. 2021 je bila torej sklicana na tak način, da v ospredje ne bi prišle pristojnosti UO do direktorja.

7.) Navkljub argumentiranim opozorilom javnosti in tudi člana ZSA, zakaj projektnih vlog ne bi smeli ponovno ocenjevati isti recenzenti, torej tisti, ki so projekt že »ocenili«, ne da bi ga razumeli, je ZSA na seji 28. 7. 2021 sprejel predlog pravnice, da se 68 vlog v angleščini posreduje istim recenzentom.

8.) Vodja pravne službe, Katarina Hren, meni, da je recenzentsko ocenjevanje le ena od faz postopka in da ocena recenzentov nima »učinka akta odločitve«.

 

Dokumenti nadalje pričajo, da organi ARRS ne upoštevajo in ne želijo implementirati zakonskih določil za obvladovanje nasprotja interesov zavezancev:

1.) Organi ARRS se sklicujejo na neobjavljeno pozitivno mnenje KPK z dne 10. 6. 2019, ki ga ni moč preveriti.

2.) Organi ARRS so bili v začetku leta 2021 seznanjeni z zakonskimi določili Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter z Novelo zakona, ki je v veljavi od 17. 11. 2020. Novela širi seznam zakonskih zavezancev na člane strokovnih teles agencije, torej na člane UO in ZSA, člane znanstvenih svetov ved in člane drugih občasnih strokovnih teles agencije vključno z ocenjevalci. Člani ZSA in UO so bili seznanjeni, da se je iz razprave in glasovanja dolžna izločiti tudi oseba, ki je npr. zaposlena v organizaciji prijaviteljici ali pa raziskovalno sodeluje s prijaviteljem. ZSA ali UO bi sicer lahko odločil, da oseba zaradi »majhne intenzitete stikov« z delom v organu lahko nadaljuje v omejenem obsegu, a je organ zavezan svojo odločitev utemeljiti, agencija pa je dolžna s tem seznaniti KPK v petih dneh.

a.) Organi ARRS niso predlagali sprememb pravnih aktov agencije, ki bi upoštevale nova zakonska določila o omejevanju nasprotja interesov.

b.)  Organi agencije imajo v svojih zapisnikih zabeleženo, da člani strokovnih teles delujejo etično in jim je zato potrebno zaupati, tudi v primeru navzkrižja interesov. Iz zapisnikov sej pa ni razvidno, da agencija seznanja KPK, kadar člani ZSA ali UO navkljub (potencialnemu) navzkrižju interesov sodelujejo v razpravah na sejah organov.

3.) Agencija ne preverja nasprotja interesov oseb, ki sodelujejo v evalvacijskih postopkih ali so člani strokovnih teles, na način, kot to počnejo druge primerljive agencije v mednarodnem prostoru, npr. agencije Evropske komisije za razdeljevanje sredstev evropskih okvirnih programov (Obzorje 2020, Obzorje Evropa).

4.) Ne drži trditev organov ARRS v odgovoru sindikatu, da večina članov UO ne prejema sredstev ARRS. Podatki v bazi SICRIS (stanje 21. 9. 2021) potrjujejo, da so štirje od sedmih članov UO financirani tudi iz ARRS sredstev. Dr. Emilija Stojmenova Duh in dr. Marta Klanjšek Gunde sta članici programskih skupin, ki ju financira ARRS, dr. Egon Pelikan in dr. Janez Bonča pa sta vodji programskih skupin, ki na letni ravni za obdobje šestih let prejemata 317.149 € (4,65 FTE B) oziroma 424.911 € (6,23 FTE B) ARRS sredstev.

5.) Sprašujemo se tudi o zagotavljanju nepristranskosti in objektivnosti direktorja agencije pri podeljevanju sredstev za znanost. Direktor agencije je sočasno zaposlen na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, še več, je celo njen prodekan. Upoštevajoč podatke v bazi SICRIS je delno financiran tudi iz sredstev ARRS kot član infrastrukturnega programa I0-0039 Gibanje znanost mladini (3,5 FTE/leto).

 

Menimo, da tako polom letošnjega projektnega razpisa, kot tudi ignoriranje zakonskih določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v podzakonske akte agencije govorita v prid temu, da je treba  poklicati na odgovornost vodstvo agencije in da je treba temeljito reformirati agencijo. To je naloga med drugimi organov agencije, pa tudi Vlade, ki lahko v sedanji ureditvi ključno vpliva na sestavo organov. Če članice in člani organov ARRS niso pripravljeni preučiti odgovornosti direktorja za polom projektnega razpisa in ga sankcionirati, naj odstopijo in svoje položaje prepustijo bolj kredibilnim osebam.

 

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 26. 9. 2021,

predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije