Organi ARRS so se izognili ugotavljanju odgovornosti za razpisni fiasko in ne implementirajo novih zakonskih zahtev po izogibanju nasprotju interesov
Podajamo
repliko na odgovor
organov ARRS na Poziv
Visokošolskega sindikata Slovenije (Poziv VSS), naj se opredelijo do
fiaska pri zadnjem projektnem razpisu. Poleg uradnega odgovora organov ARRS je
na Poziv VSS ločeno
odgovorila članica Upravnega odbora (UO), dr. Marta Klanjšek Gunde, ki
je izpostavila širše razsežnosti problematike z informacijskim sistemom, druge
problematične prakse agencije in tudi svojo nemoč pri nadzoru nad delovanjem agencije.
Organi
agencije želijo prepričati akademsko in splošno javnost o (i) naključni »tehnični
napaki« pri obdelavi prijav na projektni razpis, (ii) učinkovitem obvladovanju
nasprotja interesov in (iii) dialoški naravnanosti do širše akademske
skupnosti.
V nadaljevanju
predstavljamo in se omejujemo na dejstva, povzeta iz zapisnikov sej organov
ARRS (januar – maj 2021 in zapisnik 24. seje
ZSA in UO, julij 2021, ki je edini tudi javno objavljen), ter na javno dostopne
podatke.
Dejstva o poteku ocenjevanja projektnega razpisa
pričajo, da vzrok za polom letošnjega projektnega razpisa ni »tehnična napaka«,
temveč malomarno ravnanje direktorja ARRS, dr. Roberta Repnika:
1.) Direktor
agencije je odredil eksperimentiranje s testno (!) platformo za informacijsko
podporo razpisom v času, ko bi moral biti proces ocenjevanja projektov
že v teku, pri čemer je preslišal opozorila Simona Oša, vodje
sektorja za projekte na ARRS;
2.) Agencija ni zagotovila povezave nove testne platforme s starim sistemom, v katerega so prijavitelji vložili projektno dokumentacijo. Posledično sta bila v proces vključena še dva dodatna koraka, (i) izvoz projektnih vlog iz starega sistema in (ii) pošiljanje projektnih vlog ocenjevalcem po e-pošti. Torej, ocenjevalci do vlog niso dostopali preko e-portala kot na preteklih razpisih, temveč so projektne vloge prejeli po e-pošti.
3.) Med prenosom podatkov so bila
gradiva v slovenščini za 68 projektnih prijav naložena na mesto, v katerem bi
se morala nahajati gradiva v angleščini.
4.) Tuji ocenjevalci so med ocenjevanjem naslovili na ARRS več kot 70 (!)
opozoril, da niso prejeli projektne vloge v angleščini. Nekdo v agenciji je takrat sprejel odločitev, da se ne
preveri, ali je glede na tako množična opozorila prišlo do tehnične napake,
temveč naj se sporoči ocenjevalcem, da so pač prejeli gradiva v slovenščini
zato, ker so bili prijavitelji malomarni in so jih oddali le v slovenščini, in naj
nadaljujejo z delom. Vse kaže, da njihova oddaja poročil, ne da bi razumeli
jezik gradiva, ni bila posledica njihove karakterne hibe, temveč tega, da jih
je ARRS zavedla.
5.) Agencija je odreagirala in odredila pregled
dogajanja šele potem, ko je na socialnih omrežjih nekaj prijaviteljev
izpostavilo, da so iz ocen razbrali, da so ocenjevalci prejeli le opis projekta
v slovenščini in ko so o fiasku projektnega razpisa poročali mediji.
6.) ZSA in UO ARRS na skupni seji
28. 7. 2021, ki so jo sklicali potem, ko so o aferi začeli
poročati oškodovanci na socialnih omrežjih in mediji, in katere zapisnik je
edini objavljen, nista razčiščevala dogajanja v času, ko je direktor sprejel
tvegano odločitev o prehodu na nov informacijski sistem, in v času, ko je bila
po prejetih opozorilih ocenjevalcev sprejeta odločitev, da se ne preveri, kaj
se je zgodilo. Organa sta opravila le resno debato, kaj storiti z razpisom
v danem trenutku. Po nam znanih informacijah prav tako nista presojala
odgovornosti direktorja za napake na kakšni drugi seji. Še več, sodeč po
zapisniku je 28. 7. 2021 potekala seja ZSA kot strokovnega organa, člani UO pa
so bili nanjo povabljeni. V resnici za razpravo o odgovornosti direktorja ni
pristojen ZSA, pač pa UO, ki ga izbere in ki lahko vladi predlaga tudi njegovo
razrešitev. Razprava o odgovornosti direktorja je bila nevtralizirana s tem, da
je o dogajanju razpravljal strokovni organ, in ne organ ARRS, ki je pristojen
za nadzor nad direktorjem. Krizna seja dne 28. 7. 2021 je bila torej sklicana na
tak način, da v ospredje ne bi prišle pristojnosti UO do direktorja.
7.) Navkljub
argumentiranim opozorilom javnosti in tudi člana ZSA, zakaj projektnih vlog ne
bi smeli ponovno ocenjevati isti recenzenti, torej tisti, ki so projekt že
»ocenili«, ne da bi ga razumeli, je ZSA na seji 28.
7. 2021 sprejel predlog pravnice, da se 68 vlog v angleščini posreduje
istim recenzentom.
8.) Vodja pravne
službe, Katarina Hren, meni, da je recenzentsko ocenjevanje le ena od faz
postopka in da ocena recenzentov nima »učinka akta odločitve«.
Dokumenti nadalje pričajo, da organi ARRS ne
upoštevajo in ne želijo implementirati zakonskih določil za obvladovanje
nasprotja interesov zavezancev:
1.) Organi
ARRS se sklicujejo na neobjavljeno pozitivno mnenje KPK z dne 10. 6. 2019, ki
ga ni moč preveriti.
2.) Organi
ARRS so bili v začetku leta 2021 seznanjeni z zakonskimi določili Zakona o
integriteti in preprečevanju korupcije ter z Novelo zakona, ki je v veljavi od
17. 11. 2020. Novela širi seznam zakonskih zavezancev na člane strokovnih teles
agencije, torej na člane UO in ZSA, člane znanstvenih svetov ved in člane
drugih občasnih strokovnih teles agencije vključno z ocenjevalci. Člani ZSA in
UO so bili seznanjeni, da se je iz razprave in glasovanja dolžna izločiti tudi
oseba, ki je npr. zaposlena v organizaciji prijaviteljici ali pa raziskovalno
sodeluje s prijaviteljem. ZSA ali UO bi sicer lahko odločil, da oseba zaradi
»majhne intenzitete stikov« z delom v organu lahko nadaljuje v omejenem obsegu,
a je organ zavezan svojo odločitev utemeljiti, agencija pa je dolžna s tem
seznaniti KPK v petih dneh.
a.) Organi
ARRS niso predlagali sprememb pravnih aktov agencije, ki bi upoštevale nova zakonska
določila o omejevanju nasprotja interesov.
b.) Organi agencije imajo v svojih zapisnikih
zabeleženo, da člani strokovnih teles delujejo etično in jim je zato potrebno
zaupati, tudi v primeru navzkrižja interesov. Iz zapisnikov sej pa ni razvidno,
da agencija seznanja KPK, kadar člani ZSA ali UO navkljub (potencialnemu)
navzkrižju interesov sodelujejo v razpravah na sejah organov.
3.) Agencija
ne preverja nasprotja interesov oseb, ki sodelujejo v evalvacijskih postopkih
ali so člani strokovnih teles, na način, kot to počnejo druge primerljive
agencije v mednarodnem prostoru, npr. agencije Evropske komisije za
razdeljevanje sredstev evropskih okvirnih programov (Obzorje 2020, Obzorje
Evropa).
4.) Ne drži trditev
organov ARRS v odgovoru sindikatu, da večina članov UO ne prejema sredstev
ARRS. Podatki v bazi SICRIS (stanje 21. 9. 2021) potrjujejo, da so štirje od
sedmih članov UO financirani tudi iz ARRS sredstev. Dr. Emilija Stojmenova Duh
in dr. Marta Klanjšek Gunde sta članici programskih skupin, ki ju financira
ARRS, dr. Egon Pelikan in dr. Janez Bonča pa sta vodji programskih skupin, ki
na letni ravni za obdobje šestih let prejemata 317.149 € (4,65 FTE B) oziroma
424.911 € (6,23 FTE B) ARRS sredstev.
5.) Sprašujemo
se tudi o zagotavljanju nepristranskosti in objektivnosti direktorja agencije
pri podeljevanju sredstev za znanost. Direktor agencije je sočasno zaposlen na Fakulteti
za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, še več, je celo njen
prodekan. Upoštevajoč podatke v bazi SICRIS je delno financiran tudi iz sredstev
ARRS kot član infrastrukturnega programa I0-0039 Gibanje znanost mladini (3,5
FTE/leto).
Menimo, da
tako polom letošnjega projektnega razpisa, kot tudi ignoriranje zakonskih
določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v podzakonske akte
agencije govorita v prid temu, da je treba poklicati na odgovornost vodstvo agencije in
da je treba temeljito reformirati agencijo. To je naloga med drugimi organov
agencije, pa tudi Vlade, ki lahko v sedanji ureditvi ključno
vpliva na sestavo organov. Če članice in člani organov ARRS niso
pripravljeni preučiti odgovornosti direktorja za polom projektnega razpisa in
ga sankcionirati, naj odstopijo in svoje položaje prepustijo bolj kredibilnim
osebam.
V Ljubljani,
Mariboru in Kopru, 26. 9. 2021,
predsedstvo
Visokošolskega sindikata Slovenije