Visokošolski sindikat Slovenije je kot reprezentativni predstavnik zaposlenih na univerzah že večkrat javno opozoril na potrebne spremembe za zagotavljanje transparentnosti pri projektnih in programskih razpisih ter pri siceršnji delitvi sredstev za raziskovalno dejavnost, tudi tistih novih sredstev, ki jih na univerze prinaša osnutek novega raziskovalnega zakona.
Zadnji skupni
poziv sindikatov, ki mu je sledil še argumentiran odgovor
na sprenevedave odgovore agencije, je zahteval, da se neresen odnos ARRS do
raziskovalk in raziskovalcev preneha, prvi korak k temu pa naj bi bilo neimenovanje
direktorja, v času katerega se je konstantno izkazovalo, da agencija ne zmore
oziroma ne želi zagotoviti strokovnega in neodvisnega odločanja o izbiri
financiranja raziskovalnih aktivnosti iz davkoplačevalskih sredstev.
Neobvladovanje navzkrižja interesov udeleženih na vseh stopnjah evalvacijskih
postopkov od oblikovanja razpisnih kriterijev, nabora in izbora recenzentov do
potrditve končnega seznama dobitnikov; številne površne
in neustrezne recenzije prijav na vsakoletne projektne razpise in tudi nedorečenosti so »zanesljivim« kadrom že doslej dopuščale
veliko svobode pri podeljevanju javnih sredstev. Dolgoletni direktor novega
mandata sicer ni dobil, prav tako je vlada zavrnila nekatere druge kandidature,
vendar je zadnjo kljub dobronamernim opozorilom znanstvene skupnosti potrdila.
Z njo je omogočila kontinuiteto obstoječega stanja, obenem pa v delovanje
agencije vnesla nove negotovosti. Dokaz je po nepotrebnem sproženi informacijski
mrk, ki poraja tudi vprašanja o razlogih za predčasno menjavo zunanjega
izvajalca na informacijskem področju.
Na letošnjem projektnem razpisu je v ocenjevalnem postopku prišlo do nove »sistemske«
napake, ki naj bi jo zakrivil informacijski sistem oziroma kar računalnik. Prijavitelji
so iz recenzij razbrali tudi to, da so bili ocenjeni slabo, ker ocenjevalci projektne
vloge v slovenščini niso razumeli. Ocenjevalci so na to opozorili agencijo, in
četudi so prijavitelji v e-sistem oddali tudi angleško verzijo projekta, jim te
agencija med postopkom in niti po opozorilu ni posredovala. Direktor pravi, da med
postopkom niso ugotovili sistemske napake. Agencija je reagirala šele, ko so se
prijavitelji odzvali na socialnih omrežjih. Pregled je pokazal, da je agencija
kar v 68 primerih ocenjevalcem posredovala le projekt v slovenščini. Koliko je
primerov, da ocenjevalec ni prejel ne slovenske in ne angleške verzije, temveč
le obrazec, še ni znano; vemo,
da obstajajo in da niso všteti v kvoto 68, a direktor njihov obstoj zanika.
Agencija in njeni nadzorni in strokovni organi so o problematiki razpravljali
na zaprti seji konec julija, a pred javnostjo so se zavili v molk, zato naslednja
vprašanja niso naslovljena le direktorju ARRS, temveč tudi članicam in članom
Upravnega odbora ter članicam in članom
Znanstvenega sveta agencije:
1. Kako je možno, da ARRS
še vedno ni odpravila izkazanih dosedanjih pomanjkljivosti evalvacijskih
postopkov? Kakšna je vizija UO v nadaljnjem delovanju ARRS?
2. Kako je možno, da ARRS eksperimentira
z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred
vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem času, ko je v teku ocenjevanje
na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa?
3. Kako si ARRS predstavlja neoporečen
zaključek razpisa, če ima v svojem naboru recenzente, ki so očitno pripravljeni
oceno dodeliti zgolj na podlagi prijavnega obrazca, torej ne da bi sploh
poznali vsebino projekta? Še več, kako to, da je
ARRS tem in takšnim recenzentom poslala oškodovane vloge v ponovno ocenjevanje?
4. Kako in kdaj bo
sanirana škoda, ki jo je ARRS povzročila prijaviteljem na zadnji projektni razpis?
Kakšne so predvidene zakasnitve postopka izbora in začetka financiranja
projektov?
5. Kdo bo odgovarjal za
nastalo škodo slovenski znanosti in družbi? Kdo bo odgovarjal raziskovalcem in
raziskovalkam, ki bodo zaradi tega fiaska ostali brez zaposlitve in se bodo
posledično odpravili v tujino ali pa se zaradi njega ne bodo vrnili iz tujine?
Pozivamo UO in ZSA, da kot organa javne agencije odgovorita na zastavljena
vprašanja, predvsem pa, da opravita svojo dolžnost in zagotovita transparentno,
zakonito in strokovno delovanje agencije — ali pa naj odstopita. Kolegice in
kolege — raziskovalke in raziskovalce v tem in drugih organih agencije javno
opominjamo, da v organih niso zato, da oportunistično služijo vsakokratnemu
vodstvu agencije, temveč da odgovorno opravljajo svoje poslanstvo v korist
raziskovalne skupnosti in s tem prispevajo k družbenemu razvoju.
Visokošolski
sindikat Slovenije
bo nudil pravno pomoč v morebitnih sporih vsem svojim članicam in članom, ki
niso bili uspešni na razpisu zaradi očitnih napak v recenzentskem postopku.
V
Ljubljani, Mariboru in Kopru, 16. 8. 2021
Za Visokošolski sindikat Slovenije,
Gorazd Kovačič, predsednik
---------------------------------------
Pozivu se je kmalu individualno odzvala članica UO ARRS dr. Marta Klanjšek Gunde. Odgovor, v katerem je opozorila na še obsežnejše težave v delovanju ARRS, je poslala s funkcijo "Odgovori vsem". S tem je izzvala ostale naslovnike iz organov ARRS, a njihovega odziva ni bilo. S tem so sami odgovorili na osnovno vprašanje, kako izvajajo svojo odgovornost do javnosti, ki jo imajo kot funkcionarji javne agencije.
From: Marta Klanjsek Gunde <marta.k.gunde@ki.si>
Date: Tue, Aug 17, 2021 at 5:45 PM
Subject: RE:
To: Visokošolski sindikat Slovenije <vss@sindikat-vss.si>, jana.kolar@ceric-eric.eu <jana.kolar@ceric-eric.eu>, emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si <emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si>, tone.kregar@mnzc.si <tone.kregar@mnzc.si>, justina.erculj@solazaravnatelje.si <justina.erculj@solazaravnatelje.si>, egon.pelikan@zrs-kp.si <egon.pelikan@zrs-kp.si>, janez.bonca@ijs.si <janez.bonca@ijs.si>, peter.krizan@ijs.si <peter.krizan@ijs.si>, zeljko.knez@um.si <zeljko.knez@um.si>, ksenija.gersak@kclj.si <ksenija.gersak@kclj.si>, janko.kos@ffa.uni-lj.si <janko.kos@ffa.uni-lj.si>, Miha Škerlavaj <miha.skerlavaj@ef.uni-lj.si>, alenka.zupancic@zrc-sazu.si <alenka.zupancic@zrc-sazu.si>, GlavnaPisarna@arrs.si <GlavnaPisarna@arrs.si>, Robert.Repnik@arrs.si <Robert.Repnik@arrs.si>
Cc: gp.mizs@gov.si <gp.mizs@gov.si>
Spoštovani
Tole pismo je še en dokaz krize na Agenciji.
Kandidiranje v UO ARRS sem sprejela zato, da bi delovala v skupno dobro raziskovalcev in raziskovalk, kar poskušam vestno in stalno izpolnjevati. Uspeh mojega dela je pičel, kar nedvomno dokazuje tudi sedanji fiasko. Zato premišljujem o tem, kako UO izpolnjuje svoje naloge, zlasti prvo med njimi - skrb, da agencija deluje v javnem interesu.
Že od začetka našega mandata vemo za veliko pomanjkanje kadrov v informacijskem sektorju Agencije, nikoli pa ni bilo pojasnjeno, zakaj stari IT sistem ne deluje oz. da je nezanesljiv do te mere da ga je treba nujno in takoj zamenjati z novim. Tako velikih napak namreč v preteklosti nismo poznali. Prvič je bil problem rokohitrskega uvajanja novega sistema zaznan na 13. seji (24.02.2021) zaradi nedelovanja e-Obrazcev. Dobili smo kratko pojasnilo, da je »arhitektura sistema neustrezna, sistem ni robusten, in se lahko vsak čas sesuje. Zaradi zagotovitve funkcionalnosti sistema je potrebna njegova prenova« (citirano iz zapisnika 13. seje). Z ukinitvijo e-obrazcev je prenehala tudi avtomatska kontrola razpoložljivih raziskovalnih ur in drugih podatkov, ki jih mora nadzorovati Agencija, tudi preko NRU in PRU obrazcev. Na moje vprašanje, kdo sedaj jamči za pravilnost podatkov pri prepisovanju iz tekstovnega obrazca (word) v finančne programe, sem dobila odgovor, da je za to dobro poskrbljeno. Pa čeprav vem, da je delo večine zaposlenih z izjemo vodij sektorjev ocenjeno le povprečno (glede na lanske ocene RDU). Kdo bi torej v sedanjem primeru moral poskrbeti za pretok podatkov in je utemeljeno sposoben za tako delo? Najbrž so bili to v vseh kriterijih nadpovprečno ocenjeni vodje.
Ustno poročanje o stanju na področju informatike smo imeli na 15. seji 10.6.2021. Čeprav je bila ta seja zelo dolga in je bila to predzadnja točka, sem postavila veliko zelo podrobnih vprašanj. Med drugim je direktor tudi povedal, da ročno prepisovanje in preverjanje podatkov iz word obrazcev nima rizika, ali bo proces uspel ali ne. Dobila sem tudi potrditev, da za morebitne nepravilnosti pri vpeljavi novega IT sistema ni (bilo) rezervnega scenarija, niti ni (bila) narejena analiza tveganj. (Zapisnik 15. seje, 10.6. 2021). Vendar za to po naknadni obrazložitvi pravnice ni odgovoren UO, ampak MIZŠ, MJU in MF. Naj poudarim, da ta vprašanja niso pretirano skrbela ostalih članov in članic UO, ki so najbrž verjeli, da bo vodstvo Agencije z lahkoto rešilo vse probleme.
O predčasni prekinitvi pogodbe z zunanjim izvajalcem IT storitev (podpisana aprila 2020, vrednost 216.000 evrov) smo izvedeli iz medijev (lahko pa bi jo izbrskali na Erarju). Tudi o gospodarnosti te in takih naložb davkoplačevalskega denarja nismo nikoli razpravljali. Pogodb z zunanjimi izvajalci UO ne obravnava, pri zahtevi za vpogled pa lahko naletimo tudi na varovanje podatkov javnega značaja.
Še vedno čakamo odgovore na vprašanja predvsem nekaterih članic UO. Sama sem prosila za posnetek 24. seje ZSA, ki je bila 28.7.2021 ali pa vsaj za zapisnik, pa ta še vedno ni dostopen. Zato ne morem vedeti prav dosti o zadevnem problemu. Kljub temu me, tako kot tudi vas, VSS sprašuje in poziva na odgovornost. Prav gotovo je na mestu njihov poziv k vestnemu izpolnjevanju prve naloge UO – skrb da agencija deluje v javnem interesu – torej trezno in odgovorno delo v korist raziskovalcev in raziskovalk, ki mora biti popolnoma transparentno in brez napak. Skupaj bi to morda lahko zmogli.
Lep poletni pozdrav vsem
Marta Klanjšek Gunde |
-------------------------
Direktor agencije, predsednica njenega Upravnega odbora in predsednik Znanstvenega sveta so 7. 9. 2021 sindikatu poslali naslednji odgovor in ga objavili na spletnih straneh ARRS:
Številka: 630-2/2021-52
Datum: 7. september 2021
Zadeva: Odziv na poziv Visokošolskega
sindikata Slovenije organom ARRS
Visokošolski
sindikat Slovenije (v nadaljevanju: VSS) je 16. avgusta 2021 organom ARRS
naslovil javni poziv, v katerem izpostavlja nekaj kritičnih stališč v zvezi z
delovanjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter ob
tem zastavlja nekaj vprašanj.
Upravni
odbor agencije, Znanstveni svet agencije in direktor agencije (v nadaljevanju:
organi ARRS) se opredeljujemo do stališč sindikata in v nadaljevanju
odgovarjamo na vprašanja.
Uvodoma
navajamo, da verjamemo v nujnost dialoga na vseh nivojih, tako znotraj organov
ARRS, med njimi ter med ARRS in deležniki. Različni pogledi deležnikov in tudi
konstruktivno opozarjanje na napake lahko privedejo do izboljšav sistema, kar
nam je v skupnem interesu. Seveda ni potrebno, da se z vsemi mnenji strinjamo,
neizkazanim in neresničnim navedbam pa nasprotujemo in jih obsojamo.
Med
slednje sodijo navedbe VSS, da ARRS ne obvladuje navzkrižja interesov na vseh
stopnjah evalvacijskih postopkov, kakor tudi navedbe o veliki svobodi pri
delovanju »zanesljivih« kadrov pri podeljevanju javnih sredstev. ARRS pri
svojem delovanju sledi določilom normativnih aktov, ki omenjena področja
nasprotja interesov in postopkov javnih pozivov in javnih razpisov ARRS
natančno urejajo. Omenjene navedbe smo v preteklosti že večkrat argumentirano
javno zavrnili (objavljeno tudi v Medijskem zrcalu, spletna stran ARRS).
Ponovno poudarjamo, da je Komisija za preprečevanje korupcije, ki je pristojna
za ovrednotenje nasprotja interesov, leta 2019 pregledala postopke projektnega
razpisa in bila mnenja, da je področje konflikta interesa v pravnih aktih ARRS
ustrezno urejeno (mnenje z dne 10. 6. 2019).
Glede
navedbe, cit: »Dolgoletni direktor novega mandata sicer ni dobil, prav tako je
vlada zavrnila nekatere druge kandidature, vendar je zadnjo kljub dobronamernim
opozorilom znanstvene skupnosti potrdila. Z njo je omogočila kontinuiteto
obstoječega stanja, obenem pa v delovanje ARRS vnesla nove negotovosti. Dokaz
je po nepotrebnem sproženi informacijski mrk, ki poraja tudi vprašanja o
razlogih za predčasno menjavo zunanjega izvajalca na informacijskem področju«, pojasnjujemo,
da informacije o omenjenih zavrnitvah drugih kandidatov s strani vlade nimamo, razloge
za nestrinjanje s stališčem glede nastopa »informacijskega mrka« pa podrobneje pojasnjujemo
v nadaljevanju (odgovor na vprašanje št. 2.).
V
zvezi z izvedbo letošnjega javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov
je ARRS javnosti že pojasnila zaplet, ki ga obžaluje. Pri 69 prijavah so bile
žal zaradi tehnične napake recenzentom poslane priloge v slovenskem namesto v
angleškem jeziku. ARRS se je po prejemu opozoril o napakah odzvala tako, da je
vse vloge, pri katerih je prišlo do napake pri posredovanju dokumentacije, posredovala
recenzentom v ponovno ocenjevanje. Prav tako je ARRS natančno preverila posredovano
gradivo in ugotovila, da se v nobenem primeru ni zgodilo, da ocenjevalec ne bi
prejel ne slovenske ne angleške verzije vsebine projekta, temveč samo obrazec.
Za navedeno trditev sindikat ne poda nobene konkretne informacije ali
dokumenta, na podlagi katerih bi bil upravičen do takega očitka.
Na
zastavljena vprašanja odgovarjamo:
1. Kako je možno, da ARRS še vedno ni
odpravila izkazanih dosedanjih pomanjkljivosti evalvacijskih postopkov? Kakšna
je vizija UO v nadaljnjem delovanju ARRS?
Sprejemanje
strokovnih izhodišč za ureditev evalvacijskih postopkov, njihova koordinacija
in organizacija je v pristojnosti Znanstvenega sveta agencije (v nadaljevanju:
ZSA). ZSA se zaveda pomembnosti tega področja in mu namenja veliko pozornosti.
ARRS na predlog ZSA kontinuirano prenavlja evalvacijske postopke, pri čemer se
naslanja tudi na predloge deležnikov.
Tako
je ARRS že uvedla številne izboljšave evalvacijskih postopkov v smeri
izboljšanja primerljivosti z agencijami v znanstveno najrazvitejših državah. Da
je ARRS vzpostavila evropsko primerljiv sistem ocenjevanja prijav, je ugotovilo
tudi Računsko sodišče RS v poročilu z dne 25. 4. 2019. Med najpomembnejšimi so
premik k vsebinskemu namesto kvantitativnemu vrednotenju projektov in programov,
poenostavitve prijav in poročanja, uvedba usklajene evalvacijske ocene in
enofazni razpisni postopek pri projektih.
Glede
navedbe VSS o številnih površnih in neustreznih recenzijah prijav na vsakoletne
projektne razpise pojasnjujemo, da je delo recenzentov neodvisno in zahtevno.
ARRS skupaj s svojimi strokovnimi telesi poskuša pridobiti zadostno število
tujih recenzentov za vedno večje število prijav na projektnih razpisih. Kljub
kadrovski podhranjenosti ARRS v primerjavi s sorodnimi institucijami v Evropi,
na katero opozarjamo že leta, si permanentno prizadevamo za visoko strokovnost
delovanja ARRS ter kontinuirano višanje kakovosti razpisnih postopkov.
Upravni
odbor agencije (v nadaljevanju: UO) meni, da je komuniciranje ARRS in
vključevanje deležnikov potrebno temeljite prenove, kar naj bi naslovila nova
komunikacijska strategija, ki je v pripravi. Poleg tega je UO mnenja, da
potrebujemo mednarodno evalvacijo ARRS, saj je bila zadnja izvedena leta 2011.
Tudi ta postopek je v teku.
V
sklopu navedene evalvacije bomo predvidoma celovito analizirali tudi letošnji
evalvacijski postopek. Dodatno izboljšanje recenzijskih postopkov bi omogočila
uvedba tako imenovanih znanstvenih urednikov, ki bi že med recenzijskim
postopkom opozarjali recenzente na posamezne neskladnosti. Tovrstna
izpopolnitev postopka pa zahteva zagotovljene finančne in kadrovske vire.
2. Kako je možno, da ARRS eksperimentira z
delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred
vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem času, ko je v teku ocenjevanje
na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa?
Navedba,
da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga »ugasne«
še pred vzpostavitvijo novega, je neresnična.
UO
je od začetka svojega mandata seznanjen s kritičnim pomanjkanjem kadrov na
področju informatike (seje UO: 20. 11. 2019, 17. 4. 2020, 24. 9. 2020, 27. 1.
2021). Člani so bili obveščeni, da ARRS želi odpraviti tveganje, da so procesi
odvisni od enega zaposlenega ter o potrebi prenosa zastarele tehnologije na
modernejšo. Obveščeni so bili tudi, da ARRS zaradi stanja informacijskega sistema
v februarju ni mogla pravočasno zagotoviti izplačil raziskovalni sferi. Prenova
sistema je potrebna, kar se je potrdilo tudi na zadnjem projektnem razpisu.
Prijave na ta razpis so prijavitelji oddali še preko starega informacijskega
sistema, v katerem je prišlo do napake. ARRS s starim sistemom ne
eksperimentira, niti ga ni ugasnila, pač pa vzporedno postopoma gradi nov
sistem, s katerim odpravlja slabosti starega sistema.
Ocenjevanje
prijav je potekalo v novem informacijskem sistemu brez težav. Nov sistem ARRS
gradi stopenjsko, tako načrtuje, da bo letošnji jesenski projektni razpis že v
celoti potekal v novem sistemu.
3. Kako si ARRS predstavlja neoporečen
zaključek razpisa, če ima v svojem naboru recenzente, ki so očitno pripravljeni
oceno dodeliti zgolj na podlagi prijavnega obrazca, torej ne da bi sploh poznali
vsebino projekta? Še več, kako to, da je ARRS tem in takšnim recenzentom poslala
oškodovane vloge v ponovno ocenjevanje?
Recenzenti
so imenovani v okviru ekspertnega sistema ARRS na temelju predlogov strokovnih
teles. V razpisnem postopku za sofinanciranje raziskovalnih projektov je
vgrajena možnost odziva vodij prijav projektov na poročilo recenzentov prav z
namenom morebitnih opozoril na potencialne napake. Ko je ARRS prejela opozorila
o napakah, je vse vloge, pri katerih je prišlo do napake pri pripravi evalvacijskega
gradiva, posredovala recenzentom v ponovno ocenjevanje s pojasnilom, da je do napake
prišlo na strani informacijskega sistema ARRS, ne na strani prijaviteljev.
Vloge
je ARRS poslala istim recenzentom, ker ne obstaja nobena pravna podlaga, da bi
lahko v teku postopka menjali organe oziroma subjekte, ki so pristojni za
izvedbo posameznih postopkov, razen če iz objektivnih razlogov ne morejo
izvesti svojih nalog.
Kot
strokovni, objektivni in neodvisni strokovnjaki so recenzenti za ponovno oceno
prejeli novo gradivo in so morali novo oceno podati in obrazložiti na podlagi
seznanitve z novimi dejstvi.
4. Kako in kdaj bo sanirana škoda, ki jo
je ARRS povzročila prijaviteljem na zadnji projektni razpis? Kakšne so
predvidene zakasnitve postopka izbora in začetka financiranja projektov?
Napaka,
ki se nikakor ne bi smela zgoditi, je bila sanirana v okviru obstoječega
postopka, pred zaključkom razpisa. ARRS napako obžaluje, a se zaveda, da se je
s pričetkom prenove informacijskega sistema izognila še večjim izzivom, ki bi
jih lahko povzročila uporaba starega sistema.
V
javnem razpisu je določen predviden in ne zagotovljen začetek financiranja.
Postopek javnega razpisa še ni bil zaključen z izbiro projektov za
sofinanciranje. Ker gre le za zamik predvidenega začetka financiranja
(predvidoma na 1. oktober 2021), se bodo vsi projekti izvedli v obsegu, določenem
z javnim razpisom, ne glede na začetek izvajanja.
Finančna
upravičenja prijaviteljev nastanejo na podlagi obvestila o izboru. ARRS
prevzema obveznosti na podlagi pogodb, sklenjenih s prijavitelji projektov za
izbrane raziskovalne projekte, pri čemer upravičeni stroški projektov lahko
nastanejo od začetka izvajanja projekta.
5. Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo
slovenski znanosti in družbi? Kdo bo odgovarjal raziskovalcem in raziskovalkam,
ki bodo zaradi tega fiaska ostali brez zaposlitve in se bodo posledično
odpravili v tujino ali pa se zaradi njega ne bodo vrnili iz tujine?
ARRS
se prednostno posveča uspešni izvedbi in zaključku postopka javnega razpisa z
zagotavljanjem enakovrednega ocenjevanja prijavljenih projektov. Razloge,
zaradi katerih je prišlo do konkretne napake, še raziskuje. Tudi UO v okviru
svojega pooblastila zahteva, da se razišče, kako in kje je do tovrstne napake
lahko prišlo. Glede na ugotovitve se bomo odločili o nadaljnjih korakih.
Ob
zaključku naj izpostavimo še naše odločno zavračanje vašega očitka, da člani UO
in ZSA oportunistično služimo vsakokratnemu vodstvu agencije.
Ob
tem naj omenimo, da večina članic in članov UO ni financirana iz sredstev za
raziskovalno dejavnost ARRS. Tisti, ki so, pa pri svojem delovanju dosledno
upoštevajo določila vseh predpisov o izogibanju nasprotju interesov.
Organi
ARRS in njeni zaposleni delujemo skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi v
zakonskih in podzakonskih predpisih, transparentno, zakonito in strokovno, v
korist raziskovalne in širše družbene skupnosti.
Prof.
dr. Robert Repnik,
direktor
Dr.
Jana Kolar,
predsednica Upravnega odbora ARRS
Prof.
dr. Peter Križan,
predsednik Znanstvenega sveta ARRS
--------------------------
Visokošolski sindikat je 26. 9. 2021 organom ARRS repliciral takole:
Organi ARRS so se izognili ugotavljanju odgovornosti za razpisni fiasko in ne implementirajo novih zakonskih zahtev po izogibanju nasprotju interesov
Podajamo repliko na odgovor organov ARRS na Poziv Visokošolskega sindikata Slovenije (Poziv VSS), naj se opredelijo do fiaska pri zadnjem projektnem razpisu. Poleg uradnega odgovora organov ARRS je na Poziv VSS ločeno odgovorila članica Upravnega odbora (UO), dr. Marta Klanjšek Gunde, ki je izpostavila širše razsežnosti problematike z informacijskim sistemom, druge problematične prakse agencije in tudi svojo nemoč pri nadzoru nad delovanjem agencije.
Organi agencije želijo prepričati akademsko in splošno javnost o (i) naključni »tehnični napaki« pri obdelavi prijav na projektni razpis, (ii) učinkovitem obvladovanju nasprotja interesov in (iii) dialoški naravnanosti do širše akademske skupnosti.
V nadaljevanju predstavljamo in se omejujemo na dejstva, povzeta iz zapisnikov sej organov ARRS (januar – maj 2021 in zapisnik 24. seje ZSA in UO, julij 2021, ki je edini tudi javno objavljen), ter na javno dostopne podatke.
Dejstva o poteku ocenjevanja projektnega razpisa pričajo, da vzrok za polom letošnjega projektnega razpisa ni »tehnična napaka«, temveč malomarno ravnanje direktorja ARRS, dr. Roberta Repnika:
1.) Direktor agencije je odredil eksperimentiranje s testno (!) platformo za informacijsko podporo razpisom v času, ko bi moral biti proces ocenjevanja projektov že v teku, pri čemer je preslišal opozorila Simona Oša, vodje sektorja za projekte na ARRS;
2.) Agencija ni zagotovila povezave nove testne platforme s starim sistemom, v katerega so prijavitelji vložili projektno dokumentacijo. Posledično sta bila v proces vključena še dva dodatna koraka, (i) izvoz projektnih vlog iz starega sistema in (ii) pošiljanje projektnih vlog ocenjevalcem po e-pošti. Torej, ocenjevalci do vlog niso dostopali preko e-portala kot na preteklih razpisih, temveč so projektne vloge prejeli po e-pošti.
3.) Med prenosom podatkov so bila gradiva v slovenščini za 68 projektnih prijav naložena na mesto, v katerem bi se morala nahajati gradiva v angleščini.
4.) Tuji ocenjevalci so med ocenjevanjem naslovili na ARRS več kot 70 (!) opozoril, da niso prejeli projektne vloge v angleščini. Nekdo v agenciji je takrat sprejel odločitev, da se ne preveri, ali je glede na tako množična opozorila prišlo do tehnične napake, temveč naj se sporoči ocenjevalcem, da so pač prejeli gradiva v slovenščini zato, ker so bili prijavitelji malomarni in so jih oddali le v slovenščini, in naj nadaljujejo z delom. Vse kaže, da njihova oddaja poročil, ne da bi razumeli jezik gradiva, ni bila posledica njihove karakterne hibe, temveč tega, da jih je ARRS zavedla.
5.) Agencija je odreagirala in odredila pregled dogajanja šele potem, ko je na socialnih omrežjih nekaj prijaviteljev izpostavilo, da so iz ocen razbrali, da so ocenjevalci prejeli le opis projekta v slovenščini in ko so o fiasku projektnega razpisa poročali mediji.
6.) ZSA in UO ARRS na skupni seji 28. 7. 2021, ki so jo sklicali potem, ko so o aferi začeli poročati oškodovanci na socialnih omrežjih in mediji, in katere zapisnik je edini objavljen, nista razčiščevala dogajanja v času, ko je direktor sprejel tvegano odločitev o prehodu na nov informacijski sistem, in v času, ko je bila po prejetih opozorilih ocenjevalcev sprejeta odločitev, da se ne preveri, kaj se je zgodilo. Organa sta opravila le resno debato, kaj storiti z razpisom v danem trenutku. Po nam znanih informacijah prav tako nista presojala odgovornosti direktorja za napake na kakšni drugi seji. Še več, sodeč po zapisniku je 28. 7. 2021 potekala seja ZSA kot strokovnega organa, člani UO pa so bili nanjo povabljeni. V resnici za razpravo o odgovornosti direktorja ni pristojen ZSA, pač pa UO, ki ga izbere in ki lahko vladi predlaga tudi njegovo razrešitev. Razprava o odgovornosti direktorja je bila nevtralizirana s tem, da je o dogajanju razpravljal strokovni organ, in ne organ ARRS, ki je pristojen za nadzor nad direktorjem. Krizna seja dne 28. 7. 2021 je bila torej sklicana na tak način, da v ospredje ne bi prišle pristojnosti UO do direktorja.
7.) Navkljub argumentiranim opozorilom javnosti in tudi člana ZSA, zakaj projektnih vlog ne bi smeli ponovno ocenjevati isti recenzenti, torej tisti, ki so projekt že »ocenili«, ne da bi ga razumeli, je ZSA na seji 28. 7. 2021 sprejel predlog pravnice, da se 68 vlog v angleščini posreduje istim recenzentom.
8.) Vodja pravne službe, Katarina Hren, meni, da je recenzentsko ocenjevanje le ena od faz postopka in da ocena recenzentov nima »učinka akta odločitve«.
Dokumenti nadalje pričajo, da organi ARRS ne upoštevajo in ne želijo implementirati zakonskih določil za obvladovanje nasprotja interesov zavezancev:
1.) Organi ARRS se sklicujejo na neobjavljeno pozitivno mnenje KPK z dne 10. 6. 2019, ki ga ni moč preveriti.
2.) Organi ARRS so bili v začetku leta 2021 seznanjeni z zakonskimi določili Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter z Novelo zakona, ki je v veljavi od 17. 11. 2020. Novela širi seznam zakonskih zavezancev na člane strokovnih teles agencije, torej na člane UO in ZSA, člane znanstvenih svetov ved in člane drugih občasnih strokovnih teles agencije vključno z ocenjevalci. Člani ZSA in UO so bili seznanjeni, da se je iz razprave in glasovanja dolžna izločiti tudi oseba, ki je npr. zaposlena v organizaciji prijaviteljici ali pa raziskovalno sodeluje s prijaviteljem. ZSA ali UO bi sicer lahko odločil, da oseba zaradi »majhne intenzitete stikov« z delom v organu lahko nadaljuje v omejenem obsegu, a je organ zavezan svojo odločitev utemeljiti, agencija pa je dolžna s tem seznaniti KPK v petih dneh.
a.) Organi ARRS niso predlagali sprememb pravnih aktov agencije, ki bi upoštevale nova zakonska določila o omejevanju nasprotja interesov.
b.) Organi agencije imajo v svojih zapisnikih zabeleženo, da člani strokovnih teles delujejo etično in jim je zato potrebno zaupati, tudi v primeru navzkrižja interesov. Iz zapisnikov sej pa ni razvidno, da agencija seznanja KPK, kadar člani ZSA ali UO navkljub (potencialnemu) navzkrižju interesov sodelujejo v razpravah na sejah organov.
3.) Agencija ne preverja nasprotja interesov oseb, ki sodelujejo v evalvacijskih postopkih ali so člani strokovnih teles, na način, kot to počnejo druge primerljive agencije v mednarodnem prostoru, npr. agencije Evropske komisije za razdeljevanje sredstev evropskih okvirnih programov (Obzorje 2020, Obzorje Evropa).
4.) Ne drži trditev organov ARRS v odgovoru sindikatu, da večina članov UO ne prejema sredstev ARRS. Podatki v bazi SICRIS (stanje 21. 9. 2021) potrjujejo, da so štirje od sedmih članov UO financirani tudi iz ARRS sredstev. Dr. Emilija Stojmenova Duh in dr. Marta Klanjšek Gunde sta članici programskih skupin, ki ju financira ARRS, dr. Egon Pelikan in dr. Janez Bonča pa sta vodji programskih skupin, ki na letni ravni za obdobje šestih let prejemata 317.149 € (4,65 FTE B) oziroma 424.911 € (6,23 FTE B) ARRS sredstev.
5.) Sprašujemo se tudi o zagotavljanju nepristranskosti in objektivnosti direktorja agencije pri podeljevanju sredstev za znanost. Direktor agencije je sočasno zaposlen na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, še več, je celo njen prodekan. Upoštevajoč podatke v bazi SICRIS je delno financiran tudi iz sredstev ARRS kot član infrastrukturnega programa I0-0039 Gibanje znanost mladini (3,5 FTE/leto).
Menimo, da tako polom letošnjega projektnega razpisa, kot tudi ignoriranje zakonskih določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v podzakonske akte agencije govorita v prid temu, da je treba poklicati na odgovornost vodstvo agencije in da je treba temeljito reformirati agencijo. To je naloga med drugimi organov agencije, pa tudi Vlade, ki lahko v sedanji ureditvi ključno vpliva na sestavo organov. Če članice in člani organov ARRS niso pripravljeni preučiti odgovornosti direktorja za polom projektnega razpisa in ga sankcionirati, naj odstopijo in svoje položaje prepustijo bolj kredibilnim osebam.
V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 26. 9. 2021,
predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije