Poziv Visokošolskega sindikata Slovenije organom ARRS

Visokošolski sindikat Slovenije je kot reprezentativni predstavnik zaposlenih na univerzah že večkrat javno opozoril na potrebne spremembe za zagotavljanje transparentnosti pri projektnih in programskih razpisih ter pri siceršnji delitvi sredstev za raziskovalno dejavnost, tudi tistih novih sredstev, ki jih na univerze prinaša osnutek novega raziskovalnega zakona.

Zadnji skupni poziv sindikatov, ki mu je sledil še argumentiran odgovor na sprenevedave odgovore agencije, je zahteval, da se neresen odnos ARRS do raziskovalk in raziskovalcev preneha, prvi korak k temu pa naj bi bilo neimenovanje direktorja, v času katerega se je konstantno izkazovalo, da agencija ne zmore oziroma ne želi zagotoviti strokovnega in neodvisnega odločanja o izbiri financiranja raziskovalnih aktivnosti iz davkoplačevalskih sredstev. Neobvladovanje navzkrižja interesov udeleženih na vseh stopnjah evalvacijskih postopkov od oblikovanja razpisnih kriterijev, nabora in izbora recenzentov do potrditve končnega seznama dobitnikov; številne površne in neustrezne recenzije prijav na vsakoletne projektne razpise in tudi nedorečenosti so »zanesljivim« kadrom že doslej dopuščale veliko svobode pri podeljevanju javnih sredstev. Dolgoletni direktor novega mandata sicer ni dobil, prav tako je vlada zavrnila nekatere druge kandidature, vendar je zadnjo kljub dobronamernim opozorilom znanstvene skupnosti potrdila. Z njo je omogočila kontinuiteto obstoječega stanja, obenem pa v delovanje agencije vnesla nove negotovosti. Dokaz je po nepotrebnem sproženi informacijski mrk, ki poraja tudi vprašanja o razlogih za predčasno menjavo zunanjega izvajalca na informacijskem področju.

Na letošnjem projektnem razpisu je v ocenjevalnem postopku prišlo do nove »sistemske« napake, ki naj bi jo zakrivil informacijski sistem oziroma kar računalnik. Prijavitelji so iz recenzij razbrali tudi to, da so bili ocenjeni slabo, ker ocenjevalci projektne vloge v slovenščini niso razumeli. Ocenjevalci so na to opozorili agencijo, in četudi so prijavitelji v e-sistem oddali tudi angleško verzijo projekta, jim te agencija med postopkom in niti po opozorilu ni posredovala. Direktor pravi, da med postopkom niso ugotovili sistemske napake. Agencija je reagirala šele, ko so se prijavitelji odzvali na socialnih omrežjih. Pregled je pokazal, da je agencija kar v 68 primerih ocenjevalcem posredovala le projekt v slovenščini. Koliko je primerov, da ocenjevalec ni prejel ne slovenske in ne angleške verzije, temveč le obrazec, še ni znano; vemo, da obstajajo in da niso všteti v kvoto 68, a direktor njihov obstoj zanika.

Agencija in njeni nadzorni in strokovni organi so o problematiki razpravljali na zaprti seji konec julija, a pred javnostjo so se zavili v molk, zato naslednja vprašanja niso naslovljena le direktorju ARRS, temveč tudi članicam in članom Upravnega odbora ter članicam in članom Znanstvenega sveta agencije:

1.   Kako je možno, da ARRS še vedno ni odpravila izkazanih dosedanjih pomanjkljivosti evalvacijskih postopkov? Kakšna je vizija UO v nadaljnjem delovanju ARRS?

2.   Kako je možno, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem času, ko je v teku ocenjevanje na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa?

3.   Kako si ARRS predstavlja neoporečen zaključek razpisa, če ima v svojem naboru recenzente, ki so očitno pripravljeni oceno dodeliti zgolj na podlagi prijavnega obrazca, torej ne da bi sploh poznali vsebino projekta? Še več, kako to, da je ARRS tem in takšnim recenzentom poslala oškodovane vloge v ponovno ocenjevanje?

4.   Kako in kdaj bo sanirana škoda, ki jo je ARRS povzročila prijaviteljem na zadnji projektni razpis? Kakšne so predvidene zakasnitve postopka izbora in začetka financiranja projektov?

5.   Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo slovenski znanosti in družbi? Kdo bo odgovarjal raziskovalcem in raziskovalkam, ki bodo zaradi tega fiaska ostali brez zaposlitve in se bodo posledično odpravili v tujino ali pa se zaradi njega ne bodo vrnili iz tujine?

Pozivamo UO in ZSA, da kot organa javne agencije odgovorita na zastavljena vprašanja, predvsem pa, da opravita svojo dolžnost in zagotovita transparentno, zakonito in strokovno delovanje agencije — ali pa naj odstopita. Kolegice in kolege — raziskovalke in raziskovalce v tem in drugih organih agencije javno opominjamo, da v organih niso zato, da oportunistično služijo vsakokratnemu vodstvu agencije, temveč da odgovorno opravljajo svoje poslanstvo v korist raziskovalne skupnosti in s tem prispevajo k družbenemu razvoju.

Visokošolski sindikat Slovenije bo nudil pravno pomoč v morebitnih sporih vsem svojim članicam in članom, ki niso bili uspešni na razpisu zaradi očitnih napak v recenzentskem postopku.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 16. 8. 2021

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

Gorazd Kovačič, predsednik

---------------------------------------

Pozivu se je kmalu individualno odzvala članica UO ARRS dr. Marta Klanjšek Gunde. Odgovor, v katerem je opozorila na še obsežnejše težave v delovanju ARRS, je poslala s funkcijo "Odgovori vsem". S tem je izzvala ostale naslovnike iz organov ARRS, a njihovega odziva ni bilo. S tem so sami odgovorili na osnovno vprašanje, kako izvajajo svojo odgovornost do javnosti, ki jo imajo kot funkcionarji javne agencije.

---------- Forwarded message ---------
From: Marta Klanjsek Gunde <marta.k.gunde@ki.si>
Date: Tue, Aug 17, 2021 at 5:45 PM
Subject: RE:
To: Visokošolski sindikat Slovenije <vss@sindikat-vss.si>, jana.kolar@ceric-eric.eu <jana.kolar@ceric-eric.eu>, emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si <emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si>, tone.kregar@mnzc.si <tone.kregar@mnzc.si>, justina.erculj@solazaravnatelje.si <justina.erculj@solazaravnatelje.si>, egon.pelikan@zrs-kp.si <egon.pelikan@zrs-kp.si>, janez.bonca@ijs.si <janez.bonca@ijs.si>, peter.krizan@ijs.si <peter.krizan@ijs.si>, zeljko.knez@um.si <zeljko.knez@um.si>, ksenija.gersak@kclj.si <ksenija.gersak@kclj.si>, janko.kos@ffa.uni-lj.si <janko.kos@ffa.uni-lj.si>, Miha Škerlavaj <miha.skerlavaj@ef.uni-lj.si>, alenka.zupancic@zrc-sazu.si <alenka.zupancic@zrc-sazu.si>, GlavnaPisarna@arrs.si <GlavnaPisarna@arrs.si>, Robert.Repnik@arrs.si <Robert.Repnik@arrs.si>
Cc: gp.mizs@gov.si <gp.mizs@gov.si>

Spoštovani

Tole pismo je še en dokaz krize na Agenciji.

Kandidiranje v UO ARRS sem sprejela zato, da bi delovala v skupno dobro raziskovalcev in raziskovalk, kar poskušam vestno in stalno izpolnjevati. Uspeh mojega dela je pičel, kar nedvomno dokazuje tudi sedanji fiasko. Zato premišljujem o tem, kako UO izpolnjuje svoje naloge, zlasti prvo med njimi - skrb, da agencija deluje v javnem interesu.

Že od začetka našega mandata vemo za veliko pomanjkanje kadrov v informacijskem sektorju Agencije, nikoli pa ni bilo pojasnjeno, zakaj stari IT sistem ne deluje oz. da je nezanesljiv do te mere da ga je treba nujno in takoj zamenjati z novim. Tako velikih napak namreč v preteklosti nismo poznali. Prvič je bil problem rokohitrskega uvajanja novega sistema zaznan na 13. seji (24.02.2021) zaradi nedelovanja e-Obrazcev. Dobili smo kratko pojasnilo, da je »arhitektura sistema neustrezna, sistem ni robusten, in se lahko vsak čas sesuje. Zaradi zagotovitve funkcionalnosti sistema je potrebna njegova prenova« (citirano iz zapisnika 13. seje). Z ukinitvijo e-obrazcev je prenehala tudi avtomatska kontrola razpoložljivih raziskovalnih ur in drugih podatkov, ki jih mora nadzorovati Agencija, tudi preko NRU in PRU obrazcev. Na moje vprašanje, kdo sedaj jamči za pravilnost podatkov pri prepisovanju iz tekstovnega obrazca (word) v finančne  programe, sem dobila odgovor, da je za to dobro poskrbljeno. Pa čeprav vem, da je delo večine zaposlenih z izjemo vodij sektorjev ocenjeno le povprečno (glede na lanske ocene RDU). Kdo bi torej v sedanjem primeru moral poskrbeti za pretok podatkov in je utemeljeno sposoben za tako delo? Najbrž so bili to v vseh kriterijih nadpovprečno ocenjeni vodje.

Ustno poročanje o stanju na področju informatike smo imeli na 15. seji 10.6.2021. Čeprav je bila ta seja zelo dolga in je bila to predzadnja točka, sem postavila veliko zelo podrobnih vprašanj. Med drugim je direktor tudi povedal, da ročno prepisovanje in preverjanje podatkov iz word obrazcev nima rizika, ali bo proces uspel ali ne. Dobila sem tudi potrditev, da za morebitne nepravilnosti pri vpeljavi novega IT sistema ni (bilo) rezervnega scenarija, niti ni (bila) narejena analiza tveganj. (Zapisnik 15. seje, 10.6. 2021). Vendar za to po naknadni obrazložitvi pravnice ni odgovoren UO, ampak MIZŠ, MJU in MF. Naj poudarim, da ta vprašanja niso pretirano skrbela ostalih članov in članic UO, ki so najbrž verjeli, da bo vodstvo Agencije z lahkoto rešilo vse probleme.

O predčasni prekinitvi pogodbe z zunanjim izvajalcem IT storitev (podpisana aprila 2020, vrednost 216.000 evrov) smo izvedeli iz medijev (lahko pa bi jo izbrskali na Erarju). Tudi o gospodarnosti te in takih naložb davkoplačevalskega denarja nismo nikoli razpravljali. Pogodb z zunanjimi izvajalci UO ne obravnava, pri zahtevi za vpogled pa lahko naletimo tudi na varovanje podatkov javnega značaja.

Še vedno čakamo odgovore na vprašanja predvsem nekaterih članic UO. Sama sem prosila za posnetek 24. seje ZSA, ki je bila 28.7.2021 ali pa vsaj za zapisnik, pa ta še vedno ni dostopen. Zato ne morem vedeti prav dosti o zadevnem problemu. Kljub temu me, tako kot tudi vas, VSS sprašuje in poziva na odgovornost. Prav gotovo je na mestu njihov poziv k vestnemu izpolnjevanju prve naloge UO – skrb da agencija deluje v javnem interesu – torej trezno in odgovorno delo v korist raziskovalcev in raziskovalk, ki mora biti popolnoma transparentno in brez napak. Skupaj bi to morda lahko zmogli.

Lep poletni pozdrav vsem

Marta Klanjšek Gunde

-------------------------

Direktor agencije, predsednica njenega Upravnega odbora in predsednik Znanstvenega sveta so 7. 9. 2021 sindikatu poslali naslednji odgovor in ga objavili na spletnih straneh ARRS:

Številka: 630-2/2021-52

Datum: 7. september 2021

 

Zadeva: Odziv na poziv Visokošolskega sindikata Slovenije organom ARRS

 

Visokošolski sindikat Slovenije (v nadaljevanju: VSS) je 16. avgusta 2021 organom ARRS naslovil javni poziv, v katerem izpostavlja nekaj kritičnih stališč v zvezi z delovanjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter ob tem zastavlja nekaj vprašanj.

Upravni odbor agencije, Znanstveni svet agencije in direktor agencije (v nadaljevanju: organi ARRS) se opredeljujemo do stališč sindikata in v nadaljevanju odgovarjamo na vprašanja.

Uvodoma navajamo, da verjamemo v nujnost dialoga na vseh nivojih, tako znotraj organov ARRS, med njimi ter med ARRS in deležniki. Različni pogledi deležnikov in tudi konstruktivno opozarjanje na napake lahko privedejo do izboljšav sistema, kar nam je v skupnem interesu. Seveda ni potrebno, da se z vsemi mnenji strinjamo, neizkazanim in neresničnim navedbam pa nasprotujemo in jih obsojamo.

Med slednje sodijo navedbe VSS, da ARRS ne obvladuje navzkrižja interesov na vseh stopnjah evalvacijskih postopkov, kakor tudi navedbe o veliki svobodi pri delovanju »zanesljivih« kadrov pri podeljevanju javnih sredstev. ARRS pri svojem delovanju sledi določilom normativnih aktov, ki omenjena področja nasprotja interesov in postopkov javnih pozivov in javnih razpisov ARRS natančno urejajo. Omenjene navedbe smo v preteklosti že večkrat argumentirano javno zavrnili (objavljeno tudi v Medijskem zrcalu, spletna stran ARRS). Ponovno poudarjamo, da je Komisija za preprečevanje korupcije, ki je pristojna za ovrednotenje nasprotja interesov, leta 2019 pregledala postopke projektnega razpisa in bila mnenja, da je področje konflikta interesa v pravnih aktih ARRS ustrezno urejeno (mnenje z dne 10. 6. 2019).

Glede navedbe, cit: »Dolgoletni direktor novega mandata sicer ni dobil, prav tako je vlada zavrnila nekatere druge kandidature, vendar je zadnjo kljub dobronamernim opozorilom znanstvene skupnosti potrdila. Z njo je omogočila kontinuiteto obstoječega stanja, obenem pa v delovanje ARRS vnesla nove negotovosti. Dokaz je po nepotrebnem sproženi informacijski mrk, ki poraja tudi vprašanja o razlogih za predčasno menjavo zunanjega izvajalca na informacijskem področju«, pojasnjujemo, da informacije o omenjenih zavrnitvah drugih kandidatov s strani vlade nimamo, razloge za nestrinjanje s stališčem glede nastopa »informacijskega mrka« pa podrobneje pojasnjujemo v nadaljevanju (odgovor na vprašanje št. 2.).

V zvezi z izvedbo letošnjega javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov je ARRS javnosti že pojasnila zaplet, ki ga obžaluje. Pri 69 prijavah so bile žal zaradi tehnične napake recenzentom poslane priloge v slovenskem namesto v angleškem jeziku. ARRS se je po prejemu opozoril o napakah odzvala tako, da je vse vloge, pri katerih je prišlo do napake pri posredovanju dokumentacije, posredovala recenzentom v ponovno ocenjevanje. Prav tako je ARRS natančno preverila posredovano gradivo in ugotovila, da se v nobenem primeru ni zgodilo, da ocenjevalec ne bi prejel ne slovenske ne angleške verzije vsebine projekta, temveč samo obrazec. Za navedeno trditev sindikat ne poda nobene konkretne informacije ali dokumenta, na podlagi katerih bi bil upravičen do takega očitka.

Na zastavljena vprašanja odgovarjamo:

 

1. Kako je možno, da ARRS še vedno ni odpravila izkazanih dosedanjih pomanjkljivosti evalvacijskih postopkov? Kakšna je vizija UO v nadaljnjem delovanju ARRS?

Sprejemanje strokovnih izhodišč za ureditev evalvacijskih postopkov, njihova koordinacija in organizacija je v pristojnosti Znanstvenega sveta agencije (v nadaljevanju: ZSA). ZSA se zaveda pomembnosti tega področja in mu namenja veliko pozornosti. ARRS na predlog ZSA kontinuirano prenavlja evalvacijske postopke, pri čemer se naslanja tudi na predloge deležnikov.

Tako je ARRS že uvedla številne izboljšave evalvacijskih postopkov v smeri izboljšanja primerljivosti z agencijami v znanstveno najrazvitejših državah. Da je ARRS vzpostavila evropsko primerljiv sistem ocenjevanja prijav, je ugotovilo tudi Računsko sodišče RS v poročilu z dne 25. 4. 2019. Med najpomembnejšimi so premik k vsebinskemu namesto kvantitativnemu vrednotenju projektov in programov, poenostavitve prijav in poročanja, uvedba usklajene evalvacijske ocene in enofazni razpisni postopek pri projektih.

Glede navedbe VSS o številnih površnih in neustreznih recenzijah prijav na vsakoletne projektne razpise pojasnjujemo, da je delo recenzentov neodvisno in zahtevno. ARRS skupaj s svojimi strokovnimi telesi poskuša pridobiti zadostno število tujih recenzentov za vedno večje število prijav na projektnih razpisih. Kljub kadrovski podhranjenosti ARRS v primerjavi s sorodnimi institucijami v Evropi, na katero opozarjamo že leta, si permanentno prizadevamo za visoko strokovnost delovanja ARRS ter kontinuirano višanje kakovosti razpisnih postopkov.

Upravni odbor agencije (v nadaljevanju: UO) meni, da je komuniciranje ARRS in vključevanje deležnikov potrebno temeljite prenove, kar naj bi naslovila nova komunikacijska strategija, ki je v pripravi. Poleg tega je UO mnenja, da potrebujemo mednarodno evalvacijo ARRS, saj je bila zadnja izvedena leta 2011. Tudi ta postopek je v teku.

V sklopu navedene evalvacije bomo predvidoma celovito analizirali tudi letošnji evalvacijski postopek. Dodatno izboljšanje recenzijskih postopkov bi omogočila uvedba tako imenovanih znanstvenih urednikov, ki bi že med recenzijskim postopkom opozarjali recenzente na posamezne neskladnosti. Tovrstna izpopolnitev postopka pa zahteva zagotovljene finančne in kadrovske vire.

 

2. Kako je možno, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem času, ko je v teku ocenjevanje na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa?

Navedba, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega, je neresnična.

UO je od začetka svojega mandata seznanjen s kritičnim pomanjkanjem kadrov na področju informatike (seje UO: 20. 11. 2019, 17. 4. 2020, 24. 9. 2020, 27. 1. 2021). Člani so bili obveščeni, da ARRS želi odpraviti tveganje, da so procesi odvisni od enega zaposlenega ter o potrebi prenosa zastarele tehnologije na modernejšo. Obveščeni so bili tudi, da ARRS zaradi stanja informacijskega sistema v februarju ni mogla pravočasno zagotoviti izplačil raziskovalni sferi. Prenova sistema je potrebna, kar se je potrdilo tudi na zadnjem projektnem razpisu. Prijave na ta razpis so prijavitelji oddali še preko starega informacijskega sistema, v katerem je prišlo do napake. ARRS s starim sistemom ne eksperimentira, niti ga ni ugasnila, pač pa vzporedno postopoma gradi nov sistem, s katerim odpravlja slabosti starega sistema.

Ocenjevanje prijav je potekalo v novem informacijskem sistemu brez težav. Nov sistem ARRS gradi stopenjsko, tako načrtuje, da bo letošnji jesenski projektni razpis že v celoti potekal v novem sistemu.

 

3. Kako si ARRS predstavlja neoporečen zaključek razpisa, če ima v svojem naboru recenzente, ki so očitno pripravljeni oceno dodeliti zgolj na podlagi prijavnega obrazca, torej ne da bi sploh poznali vsebino projekta? Še več, kako to, da je ARRS tem in takšnim recenzentom poslala oškodovane vloge v ponovno ocenjevanje?

Recenzenti so imenovani v okviru ekspertnega sistema ARRS na temelju predlogov strokovnih teles. V razpisnem postopku za sofinanciranje raziskovalnih projektov je vgrajena možnost odziva vodij prijav projektov na poročilo recenzentov prav z namenom morebitnih opozoril na potencialne napake. Ko je ARRS prejela opozorila o napakah, je vse vloge, pri katerih je prišlo do napake pri pripravi evalvacijskega gradiva, posredovala recenzentom v ponovno ocenjevanje s pojasnilom, da je do napake prišlo na strani informacijskega sistema ARRS, ne na strani prijaviteljev.

Vloge je ARRS poslala istim recenzentom, ker ne obstaja nobena pravna podlaga, da bi lahko v teku postopka menjali organe oziroma subjekte, ki so pristojni za izvedbo posameznih postopkov, razen če iz objektivnih razlogov ne morejo izvesti svojih nalog.

Kot strokovni, objektivni in neodvisni strokovnjaki so recenzenti za ponovno oceno prejeli novo gradivo in so morali novo oceno podati in obrazložiti na podlagi seznanitve z novimi dejstvi.

 

4. Kako in kdaj bo sanirana škoda, ki jo je ARRS povzročila prijaviteljem na zadnji projektni razpis? Kakšne so predvidene zakasnitve postopka izbora in začetka financiranja projektov?

Napaka, ki se nikakor ne bi smela zgoditi, je bila sanirana v okviru obstoječega postopka, pred zaključkom razpisa. ARRS napako obžaluje, a se zaveda, da se je s pričetkom prenove informacijskega sistema izognila še večjim izzivom, ki bi jih lahko povzročila uporaba starega sistema.

V javnem razpisu je določen predviden in ne zagotovljen začetek financiranja. Postopek javnega razpisa še ni bil zaključen z izbiro projektov za sofinanciranje. Ker gre le za zamik predvidenega začetka financiranja (predvidoma na 1. oktober 2021), se bodo vsi projekti izvedli v obsegu, določenem z javnim razpisom, ne glede na začetek izvajanja.

Finančna upravičenja prijaviteljev nastanejo na podlagi obvestila o izboru. ARRS prevzema obveznosti na podlagi pogodb, sklenjenih s prijavitelji projektov za izbrane raziskovalne projekte, pri čemer upravičeni stroški projektov lahko nastanejo od začetka izvajanja projekta.

 

5. Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo slovenski znanosti in družbi? Kdo bo odgovarjal raziskovalcem in raziskovalkam, ki bodo zaradi tega fiaska ostali brez zaposlitve in se bodo posledično odpravili v tujino ali pa se zaradi njega ne bodo vrnili iz tujine?

ARRS se prednostno posveča uspešni izvedbi in zaključku postopka javnega razpisa z zagotavljanjem enakovrednega ocenjevanja prijavljenih projektov. Razloge, zaradi katerih je prišlo do konkretne napake, še raziskuje. Tudi UO v okviru svojega pooblastila zahteva, da se razišče, kako in kje je do tovrstne napake lahko prišlo. Glede na ugotovitve se bomo odločili o nadaljnjih korakih.

Ob zaključku naj izpostavimo še naše odločno zavračanje vašega očitka, da člani UO in ZSA oportunistično služimo vsakokratnemu vodstvu agencije.

Ob tem naj omenimo, da večina članic in članov UO ni financirana iz sredstev za raziskovalno dejavnost ARRS. Tisti, ki so, pa pri svojem delovanju dosledno upoštevajo določila vseh predpisov o izogibanju nasprotju interesov.

Organi ARRS in njeni zaposleni delujemo skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi v zakonskih in podzakonskih predpisih, transparentno, zakonito in strokovno, v korist raziskovalne in širše družbene skupnosti.

 

Prof. dr. Robert Repnik,

direktor

 

Dr. Jana Kolar,

predsednica Upravnega odbora ARRS

Prof. dr. Peter Križan,

predsednik Znanstvenega sveta ARRS

--------------------------

Visokošolski sindikat je 26. 9. 2021 organom ARRS repliciral takole:

Organi ARRS so se izognili ugotavljanju odgovornosti za razpisni fiasko in ne implementirajo novih zakonskih zahtev po izogibanju nasprotju interesov

 

Podajamo repliko na odgovor organov ARRS na Poziv Visokošolskega sindikata Slovenije (Poziv VSS), naj se opredelijo do fiaska pri zadnjem projektnem razpisu. Poleg uradnega odgovora organov ARRS je na Poziv VSS ločeno odgovorila članica Upravnega odbora (UO), dr. Marta Klanjšek Gunde, ki je izpostavila širše razsežnosti problematike z informacijskim sistemom, druge problematične prakse agencije in tudi svojo nemoč pri nadzoru nad delovanjem agencije.

Organi agencije želijo prepričati akademsko in splošno javnost o (i) naključni »tehnični napaki« pri obdelavi prijav na projektni razpis, (ii) učinkovitem obvladovanju nasprotja interesov in (iii) dialoški naravnanosti do širše akademske skupnosti.

V nadaljevanju predstavljamo in se omejujemo na dejstva, povzeta iz zapisnikov sej organov ARRS (januar – maj 2021 in zapisnik 24. seje ZSA in UO, julij 2021, ki je edini tudi javno objavljen), ter na javno dostopne podatke.

 

Dejstva o poteku ocenjevanja projektnega razpisa pričajo, da vzrok za polom letošnjega projektnega razpisa ni »tehnična napaka«, temveč malomarno ravnanje direktorja ARRS, dr. Roberta Repnika:

1.) Direktor agencije je odredil eksperimentiranje s testno (!) platformo za informacijsko podporo razpisom v času, ko bi moral biti proces ocenjevanja projektov že v teku, pri čemer je preslišal opozorila Simona Oša, vodje sektorja za projekte na ARRS;

2.) Agencija ni zagotovila povezave nove testne platforme s starim sistemom, v katerega so prijavitelji vložili projektno dokumentacijo. Posledično sta bila v proces vključena še dva dodatna koraka, (i) izvoz projektnih vlog iz starega sistema in (ii) pošiljanje projektnih vlog ocenjevalcem po e-pošti. Torej, ocenjevalci do vlog niso dostopali preko e-portala kot na preteklih razpisih, temveč so projektne vloge prejeli po e-pošti.

3.) Med prenosom podatkov so bila gradiva v slovenščini za 68 projektnih prijav naložena na mesto, v katerem bi se morala nahajati gradiva v angleščini.

4.) Tuji ocenjevalci so med ocenjevanjem naslovili na ARRS več kot 70 (!) opozoril, da niso prejeli projektne vloge v angleščini. Nekdo v agenciji je takrat sprejel odločitev, da se ne preveri, ali je glede na tako množična opozorila prišlo do tehnične napake, temveč naj se sporoči ocenjevalcem, da so pač prejeli gradiva v slovenščini zato, ker so bili prijavitelji malomarni in so jih oddali le v slovenščini, in naj nadaljujejo z delom. Vse kaže, da njihova oddaja poročil, ne da bi razumeli jezik gradiva, ni bila posledica njihove karakterne hibe, temveč tega, da jih je ARRS zavedla.

5.) Agencija je odreagirala in odredila pregled dogajanja šele potem, ko je na socialnih omrežjih nekaj prijaviteljev izpostavilo, da so iz ocen razbrali, da so ocenjevalci prejeli le opis projekta v slovenščini in ko so o fiasku projektnega razpisa poročali mediji.

6.) ZSA in UO ARRS na skupni seji 28. 7. 2021, ki so jo sklicali potem, ko so o aferi začeli poročati oškodovanci na socialnih omrežjih in mediji, in katere zapisnik je edini objavljen, nista razčiščevala dogajanja v času, ko je direktor sprejel tvegano odločitev o prehodu na nov informacijski sistem, in v času, ko je bila po prejetih opozorilih ocenjevalcev sprejeta odločitev, da se ne preveri, kaj se je zgodilo. Organa sta opravila le resno debato, kaj storiti z razpisom v danem trenutku. Po nam znanih informacijah prav tako nista presojala odgovornosti direktorja za napake na kakšni drugi seji. Še več, sodeč po zapisniku je 28. 7. 2021 potekala seja ZSA kot strokovnega organa, člani UO pa so bili nanjo povabljeni. V resnici za razpravo o odgovornosti direktorja ni pristojen ZSA, pač pa UO, ki ga izbere in ki lahko vladi predlaga tudi njegovo razrešitev. Razprava o odgovornosti direktorja je bila nevtralizirana s tem, da je o dogajanju razpravljal strokovni organ, in ne organ ARRS, ki je pristojen za nadzor nad direktorjem. Krizna seja dne 28. 7. 2021 je bila torej sklicana na tak način, da v ospredje ne bi prišle pristojnosti UO do direktorja.

7.) Navkljub argumentiranim opozorilom javnosti in tudi člana ZSA, zakaj projektnih vlog ne bi smeli ponovno ocenjevati isti recenzenti, torej tisti, ki so projekt že »ocenili«, ne da bi ga razumeli, je ZSA na seji 28. 7. 2021 sprejel predlog pravnice, da se 68 vlog v angleščini posreduje istim recenzentom.

8.) Vodja pravne službe, Katarina Hren, meni, da je recenzentsko ocenjevanje le ena od faz postopka in da ocena recenzentov nima »učinka akta odločitve«.

 

Dokumenti nadalje pričajo, da organi ARRS ne upoštevajo in ne želijo implementirati zakonskih določil za obvladovanje nasprotja interesov zavezancev:

1.) Organi ARRS se sklicujejo na neobjavljeno pozitivno mnenje KPK z dne 10. 6. 2019, ki ga ni moč preveriti.

2.) Organi ARRS so bili v začetku leta 2021 seznanjeni z zakonskimi določili Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter z Novelo zakona, ki je v veljavi od 17. 11. 2020. Novela širi seznam zakonskih zavezancev na člane strokovnih teles agencije, torej na člane UO in ZSA, člane znanstvenih svetov ved in člane drugih občasnih strokovnih teles agencije vključno z ocenjevalci. Člani ZSA in UO so bili seznanjeni, da se je iz razprave in glasovanja dolžna izločiti tudi oseba, ki je npr. zaposlena v organizaciji prijaviteljici ali pa raziskovalno sodeluje s prijaviteljem. ZSA ali UO bi sicer lahko odločil, da oseba zaradi »majhne intenzitete stikov« z delom v organu lahko nadaljuje v omejenem obsegu, a je organ zavezan svojo odločitev utemeljiti, agencija pa je dolžna s tem seznaniti KPK v petih dneh.

a.) Organi ARRS niso predlagali sprememb pravnih aktov agencije, ki bi upoštevale nova zakonska določila o omejevanju nasprotja interesov.

b.)  Organi agencije imajo v svojih zapisnikih zabeleženo, da člani strokovnih teles delujejo etično in jim je zato potrebno zaupati, tudi v primeru navzkrižja interesov. Iz zapisnikov sej pa ni razvidno, da agencija seznanja KPK, kadar člani ZSA ali UO navkljub (potencialnemu) navzkrižju interesov sodelujejo v razpravah na sejah organov.

3.) Agencija ne preverja nasprotja interesov oseb, ki sodelujejo v evalvacijskih postopkih ali so člani strokovnih teles, na način, kot to počnejo druge primerljive agencije v mednarodnem prostoru, npr. agencije Evropske komisije za razdeljevanje sredstev evropskih okvirnih programov (Obzorje 2020, Obzorje Evropa).

4.) Ne drži trditev organov ARRS v odgovoru sindikatu, da večina članov UO ne prejema sredstev ARRS. Podatki v bazi SICRIS (stanje 21. 9. 2021) potrjujejo, da so štirje od sedmih članov UO financirani tudi iz ARRS sredstev. Dr. Emilija Stojmenova Duh in dr. Marta Klanjšek Gunde sta članici programskih skupin, ki ju financira ARRS, dr. Egon Pelikan in dr. Janez Bonča pa sta vodji programskih skupin, ki na letni ravni za obdobje šestih let prejemata 317.149 € (4,65 FTE B) oziroma 424.911 € (6,23 FTE B) ARRS sredstev.

5.) Sprašujemo se tudi o zagotavljanju nepristranskosti in objektivnosti direktorja agencije pri podeljevanju sredstev za znanost. Direktor agencije je sočasno zaposlen na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, še več, je celo njen prodekan. Upoštevajoč podatke v bazi SICRIS je delno financiran tudi iz sredstev ARRS kot član infrastrukturnega programa I0-0039 Gibanje znanost mladini (3,5 FTE/leto).

 

Menimo, da tako polom letošnjega projektnega razpisa, kot tudi ignoriranje zakonskih določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v podzakonske akte agencije govorita v prid temu, da je treba  poklicati na odgovornost vodstvo agencije in da je treba temeljito reformirati agencijo. To je naloga med drugimi organov agencije, pa tudi Vlade, ki lahko v sedanji ureditvi ključno vpliva na sestavo organov. Če članice in člani organov ARRS niso pripravljeni preučiti odgovornosti direktorja za polom projektnega razpisa in ga sankcionirati, naj odstopijo in svoje položaje prepustijo bolj kredibilnim osebam.

 

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 26. 9. 2021,

predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

RISS 2021-2030

MIZŠ je 5. 7. 2021 objavilo predlog Raziskovalne in inovacijske strategije, RISS 2021-2030. VSS je v pripombah ugotovil, da je predlog RISS izjemno skromen in nekonkreten. Ključnega, kar bi tak dokument moral imeti, to je seznama konretiziranih ukrepov z navedbo rokov in odgovornih institucij za njihovo izvedbo, v dokumentu ni. Te vsebine naj bi MIZŠ šele pripravilo v podrednih aktih v roku enega leta. Obdobje 2021-2030 se je sicer že začelo pred dobrimi 7 meseci. Besedilo predloga RISS 2021-2030 je odraz zamude pri pripravi in šibkih kapacitet ministrstva. VSS je menil, da besedilo formalno in vsebinsko ne ustreza temu, kar naj bi bilo, in da ni zrelo za nadaljnjo obravnavo, kaj šele za sprejem. Kljub temu dokument ni bil bistveno izboljšan in takega je DZ sprejel.

Povezava na dokumente je tule.

Skupni poziv za omogočitev izvedbe študijskega procesa v prostorih univerz v študijskem letu 2021/2022

Podpisniki tega poziva za javnost se zavedamo resnosti razmer, v katerih živimo, tekoče opozarjamo na odprte probleme, pozivamo pristojne k njihovemu reševanju in podajamo predloge, s katerimi želimo ohranjati kakovost izvajanja študijskega procesa in omogočiti njegovo izvajanje v prostorih fakultet. Prioriteta letošnjega leta je skrb za zdravje zaposlenih in študentov v vseh visokošolskih inštitucijah.

Kljub dejstvu, da se študijsko leto 2020/21 še ni izteklo, na univerzah, članicah RKRS že načrtujemo aktivnosti za nemoten pričetek študijskega leta 2021/22, pri čemer je ključna komunikacija s pristojnim ministrstvom, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Vlado Republike Slovenije, ki z odloki določa možnosti za izvedbo pedagoškega procesa.

Način izvajanja študijskega procesa v študijskem letu 2021/2022 mora biti drugačen, kot v preteklem letu in pol, saj imamo tokrat, za razliko od prejšnjih študijskih let, ki jih je zaznamovalo zaprtje visokošolskih zavodov zaradi razglašene epidemije, rešitev, ki je do sedaj ni bilo. To je ustrezna precepljenost, s katero lahko zagotovimo nemoten potek pedagoškega procesa v prostorih visokošolskih zavodov, za posamezne skupine pa še vedno obstaja možnost testiranja. Podpisniki javnega poziva si bomo prizadevali, da se tako kot v ostalem javnem življenju tudi na univerzah upošteva pravilo PCT, s čimer se ukrepi za varovanje zdravja omilijo, za samo izvedbo pedagoškega procesa pa to pomeni lažje načrtovanje ter izvedbo, ki bi lahko skozi celotno študijsko leto 2021/22 potekala kontinuirano v prostorih fakultet.

S tem javnim pozivom pozivamo vse pristojne, da takoj odločijo, da ostanejo visokošolski zavodi odprti za vse tiste, ki ustrezajo kategorijam PCT, in se jim zagotovi nemoten dostop do prostorov fakultet za izvedbo pedagoškega, raziskovalnega in delovnega procesa, hkrati pa se omogoči tudi brezplačno testiranje zaposlenih in študentov, ki ne izpolnjujejo pogojev PC.

Pričakujemo tudi, da bomo univerze obravnavane kot prioriteta za izvedbo investicij, in sicer tako v nove stavbe, kot v tem trenutku za ureditev ustreznega prezračevanja, ki pomeni dolgotrajno pozitivno rešitev tudi za širjenje drugih obolenj.

Na univerzah bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi se lahko študijsko leto 2021/2022 izvajalo v predavalnicah, zato ponovno pozivamo zaposlene in študente k cepljenju, četudi se moramo zavedati, da je to v Republiki Sloveniji prostovoljno.

Podpisniki poziva:

Rektorska konferenca Republike Slovenije

 

predsednik Rektorske konference in rektor UM

prof. dr. Zdravko Kačič

 

podpredsednik Rektorske konference in rektor UL

prof. dr. Igor Papič

 

članica Rektorske konference in rektorica UP

prof. dr. Klavdija Kutnar

 

član Rektorske konference in rektor UNG

prof. dr. Danilo Zavrtanik

 

Visokošolski sindikat Slovenije

predsednik

doc. dr. Gorazd Kovačič

 

Študentska organizacija Slovenije

predsednik

Andrej Pirjevec

 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije

glavni tajnik

Branimir Štrukelj

 

Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije

podpredsednik

Bojan Ravnikar

 

Maribor, 4. avgust 2021

Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva na UL

V VSS - Sindikatu UL smo 30. 6. 2021 prejeli poziv k oddaji mnenja o novem Pravilniku o ukrepih za varovanje dostojanstva na UL. Pravilniku so bile priložene Strokovne smernice za varovanje dostojanstva na UL. Pravilnik definira dejanja, ki kršijo dostojanstvo posameznika (nasilje, nadlegovanje, spolno nadlegovanje in trpinčenje), imenovanje zaupnih oseb, postopek prijave kršitve dostojanstva in obravnave prijave ter ukrepe v primeru ugotovljene kršitve dostojanstva.

V sindikatu smo pravilnik preučili in v mnenju predlagali vsebinske in tehnične izboljšave. Med bistvenimi vsebinskimi predlogi so:

1. razširitev možnosti predlaganja zaupnih oseb na sindikate in študentski svet,
2. razširitev seznama oseb, ki ne morejo biti zaupne osebe, na prodekanje/prodekane, prorektorice/prorektorje in vodje organizacijskih enot,
3. možnost predlaganja oseb v nabor potencialnih članic/članov komisij za ugotavljanje kršitev dostojanstva s strani sindikatov,
4. razširitev izključitvenih razlogov za članice/člane teh komisij,
5. dodatna ukrepa za kršitelje dostojanstva: štiriletna letna prepoved izvolitve ali imenovanja v vodstvene funkcije in dvoletna prepoved prejema nagrad UL,
6. uskladitev zastaralnih rokov v pravilniku z zakonodajo.

Dokumenti so dostopni na tej povezavi.

Navodila UL za delo na domu

UL je prvič pristopila k ureditvi dela na domu maja 2020, ob koncu prvega vala epidemije covid-19. Z navodili je na eni strani vzpostavila pravno podlago za preventivno odrejanje dela na domu pedagoškim in administrativnim delavcem v času, ko tega ne odrejajo vladni odloki, je pa dobro zaradi zmanjševanja stikov med zaposlenimi (npr. izmenično delo na domu dveh, ki si delita pisarno). Na drugi strani je uvedla institut dela na domu na željo administrativnega delavca do enkrat tedensko zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Poleg tega je po Pravilniku o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev vzpostavila dodatno pravno podlago za delo akademskih delavcev na domu, kadar to dopušča narava njihovega dela. Navodila so določila postopke odobritve dela na domu, tehnične zahteve in višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu.

VSS - Sindikat UL je s pisnimi pripombami in pogajanji dosegel, da vsem kategorijam delavcev v vseh primerih dela na domu pripada nadomestilo v višini 2 + 1 (če uporabljajo lastni računalnik) EUR/dan. Višino nadomestila so določila tudi Navodila UL za določanje plač in drugih izplačil.

Kmalu je sledil poskus znižanja nadomestila na 2 EUR/dan, a smo dosegli ohranitev prvotne višine.

Oktobra 2020, ob začetku drugega vala epidemije, je UL pripravila predlog novih sprememb navodil in aneksov k pogodbam o zaposlitvi. ZDR-1 zahteva določitev kraja dela v pogodbi o zaposlitvi, že junijska navodila pa so predvidevala, da bo občasno delo na domu ostalo trajna možnost tudi po epidemiji. Veljavnost aneksov je bila eno leto, vodstvo UL in sindikat smo upali, da bo v tem času mogoče vzpostaviti pravno podlago za delo na domu tudi na sistemski ravni. 

VSS - Sindikat UL je dosegel, da so raziskovalni delavci dobili enak tip aneksov kot pedagoški, temeljil je na večji stopnji osebne avtonomije. Odbili smo nov poskus znižanja nadomestila. Obenem smo opozorili, da institut dela na domu ne sme biti nadomestek za prostorsko stisko nekaterih članic.

Junija 2021 je UL pripravila nove spremembe navodil in predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki bi trajno uredil možnost dela na domu in tudi zamik izplačilnega dne, ki ga je omogočil dogovor med vlado in delom sindikatov javnega sektorja. Spremenjena navodila prinašajo tudi dvig možnega števila dni dela na domu na željo administrativnega delavca na 10 mesečno.

Rektorat smo opozorili na naslednje pomanjkljivosti. Predlog sprememb navodil bi preuredil razloge za delo na domu, eden od njih je bil videti kot "reševanje" prostorske stiske. Predlog je predvideval tudi delodajalčevo možnost, da kadarkoli preveri pogoje za delo na domu. Predlog aneksa je imel člen, ki ga je bilo mogoče razumeti tako, da lahko posamezna stran odpove posamezne določbe aneksa. Dosegli smo, da bodo zaposleni podpisovali dvoje aneksov; da bo delodajalec preverjal pogoje za delo na domu prek vprašalnika in fotografije, ki ju bo poslal zaposleni; in da so razlogi za delo na domu ali epidemija, ali zdravstveni razlogi posameznika, ali narava dela pri akademskih delavcih, ali dogovor z nadrejenim zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja administrativnih delavcev. Nismo pa uspeli doseči soglasja o tehničnih zahtevah pri uporabi lastnega računalnika. Vodstvo UL je zagovarjalo visok varnostni standard, po katerem bi smeli kakršnokoli programsko opremo na zasebne računalnike naložiti le službeni informatiki, sindikat pa je opozarjal na neizvedljivost zaradi pomanjkanja kadra.

Povezava na dokumente je tule.

Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov pri povračilih idr. izplačilih, 2021

 

ZUJF je leta 2012 uvedel vrsto varčevalnih ukrepov na področju povračil stroškov in drugih izplačil javnih uslužbencev. Pogajanja o njihovi odpravi so potekala od februarja do junija 2021. Konec junija sta vlada in del sindikatov javnega sektorja sklenila dogovor o njihovi (delni) odpravi. Dogovor spreminja povračila stroškov prevoza na delo, prehrane med delom in dnevnic ter izplačila jubilejnih nagrad, delodajalčevih solidarnostnih pomoči in še nekaterih izplačil. Prinaša tudi zamik izplačilnega dne na najkasneje 10. dan v mesecu.

VSS ni pristopil k podpisu, ker se vlada ni hotela pogajati o odpravi 8% znižanja vrednosti plačnih razredov in o vsakoletnem avtomatičnem usklajevanju vrednosti plačnih razredov z inflacijo. V 10 letih se je realna vrednost plačnih razredov znižala za 20 %, v prihodnjih letih, če jih bo zaznamovala povečana stopnja inflacije, se bo še bolj. Da ne govorimo o rasti cen nepremičnin, ki jih uradni izračuni stopnje inflacije sploh ne zajemajo. Zaposleni morda ne opazijo realnega upadanja vrednosti plačnih razredov, ker so deležni rednih napredovanj, a ta imajo drugo funkcijo, posameznik pa enkrat tudi doseže plačni strop svojega delovnega mesta.

Namesto dogovora o usklajevanju plač z inflacijo se je v dogovoru med sindikati in vlado v zadnjem trenutku znašla tale nenavadno nenatančna določba: »Usklajevanje vrednosti plačnih razredov / Podpisniki dogovora se zavezujejo, da v roku enega meseca od podpisa tega dogovora nadaljujejo z usklajevanji o plačnih razredih, izhajajoč iz tistih delovnih mest, ki so v spodnji tretjini plačne lestvice.« Določba namiguje, da se bodo v bližnji prihodnosti odvijala pogajanja o preureditvi plačne lestvice tako, da bi najnižje vrednotena delovna mesta prišla nad minimalno plačo. Tudi ta problem je pereč tako v javnem kot v zasebnem sektorju in težko rešljiv, vendar pogajanja o njem (za katera za povrh ni velikega realnega upanja, da jih bo mogoče zapreti v času aktualne vlade) ne morejo nadomestiti usklajevanja rasti plač z inflacijo. VSS bo tudi v prihodnje vztrajal, da sta pomembni obe temi.

Dogovor je prinesel največjo spremembo, ki je zlasti v prid vozačev, pri povračilih stroškov prevoza na delo. V jedru je kilometrina v višini 10 % cene bencina po najkrajši varni cesti, dodanih je nekaj izjem v korist zaposlenih: minimalno povračilo znaša 30 EUR; kdor uporablja javni prevoz, ki mesečno stane več kot 30 EUR, prejme ustrezen znesek ob predložitvi poimenske vozovnice; zaposleni lahko izbere vzporedno pot po avtocesti, četudi je daljša od poti po ostalih cestah, in ta daljša trasa šteje pri kilometrini.

Le nekaj dni po podpisu aneksov h kolektivnim pogodbam, je MJU poslalo proračunskim uporabnikom enostransko interpretacijo v škodo zaposlenih. Ta določa, da tudi v primeru, če zaposleni navede pot na delo po avtocesti, mu delodajalec izplača le kilometrino po najkrajši trasi lokalnih cest. Po našem mnenju je to navodilo v nasprotju s pravkar podpisanim dogovorom in aneksi h kolektivnim pogodbam. Članom, ki imajo po avtocesti hitrejšo, a daljšo pot v službo, smo svetovali, kako naj v izjavi o dolžini poti zavarujejo svoje interese. O tem smo obvestili vodstvo UL in mu napovedali vlaganje tožb, ki bodo na koncu imele splošen pravni učinek.

Omenjeni dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja je prinesel tudi zamik izplačilnega dne. Aneks h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje ga je določil na »najkasneje 10. dan v mesecu«. Ko nas je UL vprašala za mnenje, smo jo opozorili, da imajo številni zaposleni določeno plačevanje trajnikov in kreditnih obrokov 8. dan v mesecu in bi morali preurejati pogodbe. Predlagali smo kompromisno rešitev zamika na najkasneje 7. dan v mesecu. UL se je odločila, da bo izplačilni dan najkasneje 10. dan v mesecu, vendar je prisluhnila našemu opozorilu glede trajnikov in kreditov in bo uvedla zamik s plačo, ki jo bomo prejeli oktobra 2021, tako da bodo zaposleni imeli dovolj časa za ureditev premika odtegljajev.

Dokumenti so objavljeni na tej povezavi.

Izjava ob napovedi vložitve upravnega spora UM zoper odločbo informacijske pooblaščenke

Rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič je novembra 2020 na predlog dekana Filozofske fakultete dr. Darka Friša predsednici Visokošolskega sindikata Univerze (VSS) v Mariboru dr. Mariji Javornik Krečič izdal opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Po navedbah rektorja je bilo opozorilo izdano, ker naj bi se dr. Javornik Krečič neprimerno vedla v prostorih delodajalca in naj ne bi nosila zaščitne maske, kar naj bi izhajalo iz predložene listinske dokumentacije. Na prvi kritični odziv sindikata je rektor UM v svojem dopisu z dne 17. 11. 2020 zatrdil, da bo delavki omogočil reprodukcijo njenih osebnih podatkov, ki so bili zbrani za namen izdaje predmetnega opozorila. Ko pa je dr. Javornik Krečič zahtevala vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izrek ukrepa, ji je univerza z odločbo zavrnila vpogled oziroma reprodukcijo njenih osebnih podatkov z obrazložitvijo, da ščiti osebne podatke prijaviteljev njenega domnevno spornega ravnanja. Dr. Javornik Krečič je vztrajala na stališču, da ima pravico izvedeti, na čem temelji izrečeni ukrep, zato se je obrnila na Informacijskega pooblaščenca RS (IP), ki je dne 7. 6. 2021 po opravljenem inšpekcijskem nadzoru pritrdil dr. Javornik Krečič in z odločbo Univerzi v Mariboru naložil, da prosilki omogoči dostop do zahtevane dokumentacije.

Na tej točki je sledil nov zaplet, ki v zadnjem obdobju postaja simptomatičen za delovanje Univerze v Mariboru. Namesto da bi delodajalec delavki končno omogočil vpogled v dokumentacijo, zaradi katere ji grozi odpoved delovnega razmerja, je bil VSS obveščen, da namerava Univerza v Mariboru vložiti upravni spor zoper odločbo informacijske pooblaščenke. Ker gre po mnenju VSS za uvajanje zelo nevarne prakse, po kateri bo delavcem mogoče zagroziti z odpovedjo delovnega razmerja in jim hkrati odreči pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki je podlaga za izrečeni ukrep, želimo na to izrecno opozoriti tako dekane kot tudi članstvo sindikata.

Sindikat je že ob izdaji opozorila sindikalni predsednici opozoril, da gre za neutemeljen ukrep brez ustrezne podlage, ki ga lahko razumemo zgolj kot (osebno) obračunavanje s sindikalno predstavnico in sindikatom. Ukrep je bil na predlog dekana dr. Darka Friša izrečen in vročen nekaj dni po burni seji senata FF, na kateri je dekan vztrajal pri uporabi aplikacije Polly za elektronsko tajno glasovanje. Na seji je dr. Javornik Krečič ponovila stališče sindikata, ki ga je sindikat predstavil že na drugih organih UM, da aplikacija ne zagotavlja tajnosti in varstva osebnih podatkov, kar je po inšpekcijskem nadzoru 28. 6. 2021 dokončno potrdila tudi informacijska pooblaščenka.

Da je bil izrečeni ukrep posledica sindikalnega delovanja, kaže način njegovega izreka. Za razliko od opozorila, ki je bil leto prej izrečen dekanu ene od članic UM, ki je neprimerno obračunaval s sindikalnim predstavnikom, in je rektor dekanu večkrat ponudil možnost zagovora in opredelitve do očitkov, je bil dr. Javornik Krečič ukrep izrečen v samo nekaj dneh, brez možnosti zagovora, ob tem pa ni dobila nobene možnosti, da se opredeli do očitkov. Še več: univerza je prosilki zavrnila vpogled v dokumentacijo, da bi sploh razumela, na čem temelji izrečeni ukrep. Kot primer navajamo očitek delodajalca v opozorilu, da naj bi sindikalna zaupnica v prostorih delodajalca ne nosila zaščitne maske, pri čemer ni navedeno ne kdaj, ne kje, niti kdo naj bi jo videl brez maske. Zato se je delavka odločila za pridobitev zbrane dokumentacije zoper njo, kar ji omogočajo predpisi o varstvu osebnih podatkov, saj zbrana dokumentacija domnevno vsebuje njene osebne podatke. To je tudi potrdila odločba informacijske pooblaščenke, zoper katero se sedaj univerza namerava pritožiti.

Uporaba pravnih sredstev zoper odločbe je legitimna pravica vsakega posameznika in institucije. Ker gre v konkretnem primeru po ocenah sindikata za nadaljevanje vzdrževanja neznosnih razmer na FF in stopnjevanje konflikta zaradi interesov posameznikov na vodstvenih položajih, zaradi katerih se bo trošil davkoplačevalski denar, je sindikat o dogajanju že obvestil tudi predsednika UO. Pričakujemo, da se bo organ upravljanja do porabe javnih sredstev opredelil v luči neutemeljenosti rektorjevih razlogov za vložitev upravnega spora. Iz zadnjih navedb rektorja namreč izhaja, da je upravni spor namenjen zaščiti identitete domnevnih prič in domnevne prijaviteljice, čeprav jih je rektor (pozor!) razkril že sam v izdanem opozorilu delavki. Evidentno je torej, da se bo postopek upravnega spora uporabil za drugačne namene. Posebej velja opozoriti tudi na obrazložitev razloga za napovedano vložitev upravnega spora, ki ga v svojem dopisu navaja rektor: »po mnenju vodstva univerze je informacijska pooblaščenka močno prekoračila svoje pristojnosti«. Gre za enega vrhuncev dojemanja univerzitetne avtonomije v zadnjem obdobju, saj informacijski pooblaščenec po Zakonu o informacijskem pooblaščencu samostojen in neodvisen državni organ, ki je po drugi alineji prvega odstavka 2. člena pristojen za: »inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi«, po mnenju rektorja UM pa očitno ne pozna svojih pristojnosti? Kaj lahko še pričakujemo? Da sodišča »presegajo svoje pristojnosti«, kadar njihove odločitve niso v skladu s pričakovanji aktualnega vodstva univerze?

Podoben način obračuna s sindikalno zaupnico se je ob podobni sestavi vodstvene ekipe na rektoratu zgodil že 2013. Takrat so se posledice tega in vseh ostalih pravnih fiaskov pokazale v rezultatih rektorskih volitvah, po katerih je moralo tedanje vodstvo UM oditi. Takrat sindikat ni zahteval osebne odgovornosti vodstvene ekipe. Tokrat bo sindikat vztrajal pri osebni odgovornosti tistih, ki svoj položaj morda zlorabljajo in bo zoper odgovorne posameznike uporabil vse kazenske in civilnopravne poti, saj gre za zaščitno temeljnih pravic ljudi na univerzi, v konkretnem primeru najbrž tudi temeljnih človekovih pravic.

Prepričani smo, da tovrstno postopanje delodajalca predstavlja izredno nevaren precedens, ne samo kot ravnanje zoper sindikalnega zaupnika, temveč kot ravnanje zoper katerega koli delavca v Republiki Sloveniji, ki naj bi bila pravna država. Priča smo primeru, ko je bila izrečena sankcija, vodstvo se sklicuje na obremenilno pisno dokumentacijo, v to dokumentacijo pa nima vpogleda nihče, niti obdolžena oseba. Glede na to, da je vodstvo univerze samo navajalo konkretna imena oseb, ki naj bi pričale, njihovih pričevanj pa kljub sklepu informacijskega pooblaščenca noče pokazati niti obdolženki, upravičeno sklepamo, da gre tudi za poskus pritiska na omenjene osebe. Te so bile namreč poimensko izpostavljene, vendar očitno in razumljivo ne želijo biti udeležene v tovrstnih manipulacijah. Take razmere v kontekstu univerzitetne avtonomije, razumljene kot izoliranega sveta zunaj veljavnega prava, po našem globokem prepričanju niso skladne z načeli pravne države. Univerza v Mariboru je kot že tolikokrat doslej spet enkrat svarilni zgled, kaj se lahko zgodi, če se posamezen del družbenega in državnega sistema povzpne nad ta sistem in tudi sodno vejo oblasti odmisli kot nekaj preživetega. To ni družba, v kateri želimo živeti.

Za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

7. 7. 2021