Vlada je po dobrih dveh letih snovanja in usklajevanj med deležniki aprila 2025 poslala predlog novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS) v DZ. Predlog zakona v pomembni meri izhaja iz veljavnega, ki je bil mnogokrat noveliran.
Med novimi vsebinami so objektivno najpomembnejše določbe o financiranju. Že dosedanji zakon je na papirju zagotavljal ciljni obseg proračunskega financiranja študijske dejavnosti v višini 1 % BDP, toda ker se leta 2016 ni bilo mogoče dogovoriti za formulo postopne rasti proračunskega financiranja, je to stagniralo na 0,55 % BDP. 177. člen novega ZViS zagotavlja zvezno rast financiranja od naslednjega leta dalje, v letih morebitne recesije pa 122. člen zagotavlja, da ne bo rezov. Ker nedavno izplačana izredna sredstva za stroške plačne reforme niso vključena v Temeljni steber financiranja, bo povišica v naslednjem letu izračunana glede na letošnji obseg TSF, to pa pomeni, da bo večinoma zadoščala le za stroške reforme in kritje pravic iz aneksa h KPVIZ iz januarja lani, realno rast pa lahko pričakujemo šele v letu 2027.
129.
člen prinaša univerzam pasovna sredstva
za financiranje investicij. Tako bo lahko UL veliko bolj sistematično in
kontinuirano kakor doslej, ko se je morala za vsako investicijo dogovarjati z
vlado, pristopila k reševanju prostorskih težav članic. UL bo prevzela tudi
skrb za študentske domove v Ljubljani, saj bodo po 182. členu pripojeni k
univerzi v roku dveh let od uveljavitve zakona. Prav tako tudi dva novomeška
javna visokošolska zavoda.
S
sindikalnega vidika je najpomembnejši 108.
člen, ki določa normative neposredne pedagoške obveznosti in različne opcije za
plačevanje dodatnega dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Gre za
vsebine, ki jih je v veljavnem ZViS urejal 63. člen. V določenih elementih smo
dosegli njihovo izboljšanje v
primerjavi z veljavnim zakonom in večji konsistentnost člena. Člen določa fiksne normative NPO, kakršni že veljajo,
pri čemer je bil v ZViS-u od Zujfa dalje naveden učiteljski normativ 5-7 ur
tedensko. Poleg razlogov večje skupine študentov in dela na projektu 4.
odstavek omogoča pedagoško razbremenitev
tudi zaradi zahtevnejše funkcije, za kar veljavni ZViS ni dajal podlage.
Novi ZViS določa strokovne sodelavce pri
pedagoškem procesu kot pedagoški profil in jim daje opcije pedagoške razbremenitve, plačane pedagoške nadobveze in
dopolnilne zaposlitve na projektu. 12. odstavek določa, da se predhodno izkoriščenost
vseh možnosti, preden lahko zavod s pedagoškim delavcem sklene avtorsko ali
podjemno pogodbo za pedagoško delo, preverja na ravni posameznika in ne
institucije. To onemogoča prekarno
pedagoško delo, saj se institucije ne bodo več mogle zatekati k
interpretaciji, da predhodno »izkoriščene vse možnosti« pomenijo to, da v
svojih finančnih in kadrovskih načrtih pač nimajo denarja za zaposlitve, temveč
bo to pomenilo, da je pedagog že nekje drugje polno in še dopolnilno zaposlen.
Pot
do takšnega 108. člena je bila trnova. Vse
različice zakona od lanskega
junija dalje so namreč vsebovale
variabilne normative »do x ur«, ministrstvo in rektorji pa so zavračali
pomisleke, da bi to lahko vodilo v različne zlorabe in privilegije. V takem
primeru namreč ne bi bilo jasno, od kod navzgor in navzdol se štejeta pedagoška
nadobveza in pedagoška razbremenitev. Januarja 2025 smo zato blokirali obravnavo
predloga ZViS na Ekonomsko-socialnem svetu. Malo pred tem smo na rektorsko
pobudo pisali ministru in izrazili zaskrbljenost, ker vlada še ni odobrila
dodatnega denarja univerzam za stroške plačne reforme, v pismu pa smo
izpostavili tudi problem variabilnih normativov. S tem smo dobili priložnost za
preureditev 108. člena, saj nas je minister pozval, naj VSS pripravi
alternativni predlog, in sklical sejo deležniške delovne skupine za uskladitev
zakona. Vendar so nekateri v sindikatu zatem vlekli nenavadne poteze, kar je
izkoristila Rektorska konferenca (RKRS) in pripravila še hujši predlog člena, po
katerem bi učiteljski normativ lahko tudi poljubno presegal 6 ur. Minister je
bil toliko korekten, da je pozval sindikate in RKRS, naj se uskladijo o 108.
členu, predsednica RKRS pa je na sestanek povabila tudi predsednike vseh
univerzitetnih sindikatov VSS, saj ni bilo povsem jasno, kdo zastopa stališča
VSS.
Na februarskem
sestanku so morali rektorji kar hitro popustiti pri ideji o normativih »nad x
ur«. Tu se je spet pokazal strateški pomen aneksa h KPVIZ iz januarja
lani. Niso pa hoteli popustiti pri ideji normativov »pod x ur« in
celo nekateri člani pogajalske skupine VSS so začeli izražati pripravljenost za
sprejem takšnih variabilnih normativov. Vse pa se je spremenilo, ko so rektorji
dobili bistveno vprašanje, na katerega niso imeli dobrega odgovora: kako bi
lahko zagotovili, da na bogatih članicah
ne bi veljali nižji, na revnih pa višji
normativi? To bi seveda vodilo v neenake pogoje za raziskovalno delo in v
še hitrejšo kadrovsko širitev in večanje institucionalne moči bogatih članic. Tako
smo obranili fiksne normative NPO in je nastal predlagani 108. člen.
Člen
tudi razčiščuje nejasnost, ki jo je povzročil 17. člen novembrskega aneksa h KPVIZ,
po katerem pedagoško razbremenjeni ne smejo dobiti izplačane pedagoške
nadobveze, četudi jo oddelajo in je morda izkazana zaradi matematike
razbremenitev. Ta dva instituta bosta po novem na podlagi 8. odstavka izrecno
združljiva.