sreda, 07. julij 2021

Izjava ob napovedi vložitve upravnega spora UM zoper odločbo informacijske pooblaščenke

Rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič je novembra 2020 na predlog dekana Filozofske fakultete dr. Darka Friša predsednici Visokošolskega sindikata Univerze (VSS) v Mariboru dr. Mariji Javornik Krečič izdal opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Po navedbah rektorja je bilo opozorilo izdano, ker naj bi se dr. Javornik Krečič neprimerno vedla v prostorih delodajalca in naj ne bi nosila zaščitne maske, kar naj bi izhajalo iz predložene listinske dokumentacije. Na prvi kritični odziv sindikata je rektor UM v svojem dopisu z dne 17. 11. 2020 zatrdil, da bo delavki omogočil reprodukcijo njenih osebnih podatkov, ki so bili zbrani za namen izdaje predmetnega opozorila. Ko pa je dr. Javornik Krečič zahtevala vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izrek ukrepa, ji je univerza z odločbo zavrnila vpogled oziroma reprodukcijo njenih osebnih podatkov z obrazložitvijo, da ščiti osebne podatke prijaviteljev njenega domnevno spornega ravnanja. Dr. Javornik Krečič je vztrajala na stališču, da ima pravico izvedeti, na čem temelji izrečeni ukrep, zato se je obrnila na Informacijskega pooblaščenca RS (IP), ki je dne 7. 6. 2021 po opravljenem inšpekcijskem nadzoru pritrdil dr. Javornik Krečič in z odločbo Univerzi v Mariboru naložil, da prosilki omogoči dostop do zahtevane dokumentacije.

Na tej točki je sledil nov zaplet, ki v zadnjem obdobju postaja simptomatičen za delovanje Univerze v Mariboru. Namesto da bi delodajalec delavki končno omogočil vpogled v dokumentacijo, zaradi katere ji grozi odpoved delovnega razmerja, je bil VSS obveščen, da namerava Univerza v Mariboru vložiti upravni spor zoper odločbo informacijske pooblaščenke. Ker gre po mnenju VSS za uvajanje zelo nevarne prakse, po kateri bo delavcem mogoče zagroziti z odpovedjo delovnega razmerja in jim hkrati odreči pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki je podlaga za izrečeni ukrep, želimo na to izrecno opozoriti tako dekane kot tudi članstvo sindikata.

Sindikat je že ob izdaji opozorila sindikalni predsednici opozoril, da gre za neutemeljen ukrep brez ustrezne podlage, ki ga lahko razumemo zgolj kot (osebno) obračunavanje s sindikalno predstavnico in sindikatom. Ukrep je bil na predlog dekana dr. Darka Friša izrečen in vročen nekaj dni po burni seji senata FF, na kateri je dekan vztrajal pri uporabi aplikacije Polly za elektronsko tajno glasovanje. Na seji je dr. Javornik Krečič ponovila stališče sindikata, ki ga je sindikat predstavil že na drugih organih UM, da aplikacija ne zagotavlja tajnosti in varstva osebnih podatkov, kar je po inšpekcijskem nadzoru 28. 6. 2021 dokončno potrdila tudi informacijska pooblaščenka.

Da je bil izrečeni ukrep posledica sindikalnega delovanja, kaže način njegovega izreka. Za razliko od opozorila, ki je bil leto prej izrečen dekanu ene od članic UM, ki je neprimerno obračunaval s sindikalnim predstavnikom, in je rektor dekanu večkrat ponudil možnost zagovora in opredelitve do očitkov, je bil dr. Javornik Krečič ukrep izrečen v samo nekaj dneh, brez možnosti zagovora, ob tem pa ni dobila nobene možnosti, da se opredeli do očitkov. Še več: univerza je prosilki zavrnila vpogled v dokumentacijo, da bi sploh razumela, na čem temelji izrečeni ukrep. Kot primer navajamo očitek delodajalca v opozorilu, da naj bi sindikalna zaupnica v prostorih delodajalca ne nosila zaščitne maske, pri čemer ni navedeno ne kdaj, ne kje, niti kdo naj bi jo videl brez maske. Zato se je delavka odločila za pridobitev zbrane dokumentacije zoper njo, kar ji omogočajo predpisi o varstvu osebnih podatkov, saj zbrana dokumentacija domnevno vsebuje njene osebne podatke. To je tudi potrdila odločba informacijske pooblaščenke, zoper katero se sedaj univerza namerava pritožiti.

Uporaba pravnih sredstev zoper odločbe je legitimna pravica vsakega posameznika in institucije. Ker gre v konkretnem primeru po ocenah sindikata za nadaljevanje vzdrževanja neznosnih razmer na FF in stopnjevanje konflikta zaradi interesov posameznikov na vodstvenih položajih, zaradi katerih se bo trošil davkoplačevalski denar, je sindikat o dogajanju že obvestil tudi predsednika UO. Pričakujemo, da se bo organ upravljanja do porabe javnih sredstev opredelil v luči neutemeljenosti rektorjevih razlogov za vložitev upravnega spora. Iz zadnjih navedb rektorja namreč izhaja, da je upravni spor namenjen zaščiti identitete domnevnih prič in domnevne prijaviteljice, čeprav jih je rektor (pozor!) razkril že sam v izdanem opozorilu delavki. Evidentno je torej, da se bo postopek upravnega spora uporabil za drugačne namene. Posebej velja opozoriti tudi na obrazložitev razloga za napovedano vložitev upravnega spora, ki ga v svojem dopisu navaja rektor: »po mnenju vodstva univerze je informacijska pooblaščenka močno prekoračila svoje pristojnosti«. Gre za enega vrhuncev dojemanja univerzitetne avtonomije v zadnjem obdobju, saj informacijski pooblaščenec po Zakonu o informacijskem pooblaščencu samostojen in neodvisen državni organ, ki je po drugi alineji prvega odstavka 2. člena pristojen za: »inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi«, po mnenju rektorja UM pa očitno ne pozna svojih pristojnosti? Kaj lahko še pričakujemo? Da sodišča »presegajo svoje pristojnosti«, kadar njihove odločitve niso v skladu s pričakovanji aktualnega vodstva univerze?

Podoben način obračuna s sindikalno zaupnico se je ob podobni sestavi vodstvene ekipe na rektoratu zgodil že 2013. Takrat so se posledice tega in vseh ostalih pravnih fiaskov pokazale v rezultatih rektorskih volitvah, po katerih je moralo tedanje vodstvo UM oditi. Takrat sindikat ni zahteval osebne odgovornosti vodstvene ekipe. Tokrat bo sindikat vztrajal pri osebni odgovornosti tistih, ki svoj položaj morda zlorabljajo in bo zoper odgovorne posameznike uporabil vse kazenske in civilnopravne poti, saj gre za zaščitno temeljnih pravic ljudi na univerzi, v konkretnem primeru najbrž tudi temeljnih človekovih pravic.

Prepričani smo, da tovrstno postopanje delodajalca predstavlja izredno nevaren precedens, ne samo kot ravnanje zoper sindikalnega zaupnika, temveč kot ravnanje zoper katerega koli delavca v Republiki Sloveniji, ki naj bi bila pravna država. Priča smo primeru, ko je bila izrečena sankcija, vodstvo se sklicuje na obremenilno pisno dokumentacijo, v to dokumentacijo pa nima vpogleda nihče, niti obdolžena oseba. Glede na to, da je vodstvo univerze samo navajalo konkretna imena oseb, ki naj bi pričale, njihovih pričevanj pa kljub sklepu informacijskega pooblaščenca noče pokazati niti obdolženki, upravičeno sklepamo, da gre tudi za poskus pritiska na omenjene osebe. Te so bile namreč poimensko izpostavljene, vendar očitno in razumljivo ne želijo biti udeležene v tovrstnih manipulacijah. Take razmere v kontekstu univerzitetne avtonomije, razumljene kot izoliranega sveta zunaj veljavnega prava, po našem globokem prepričanju niso skladne z načeli pravne države. Univerza v Mariboru je kot že tolikokrat doslej spet enkrat svarilni zgled, kaj se lahko zgodi, če se posamezen del družbenega in državnega sistema povzpne nad ta sistem in tudi sodno vejo oblasti odmisli kot nekaj preživetega. To ni družba, v kateri želimo živeti.

Za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

7. 7. 2021