Mlade raziskovalke in raziskovalci
10. marec 2022
Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport
Masarykova cesta
16
1000 Ljubljana
Zadeva: Pobuda za izboljšanje plačilnih pogojev mladih raziskovalk
in raziskovalcev
Mladi raziskovalci in raziskovalke, katerih usposabljanje
financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS),
naslavljamo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za
javno upravo ter na ARRS problematiko nizkih plač skupaj s predlogi za reševanje
le-te.
Vse več institucij, ki zaposlujejo mlade raziskovalce, ima problem
pri iskanju novih kadrov, saj trenutne plače niso konkurenčne tistim, ki jih
lahko študentje dobijo v primeru zaposlitve v zasebnem sektorju. Problem je že
izpostavil novi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič v Državnem
svetu, kjer je dejal: “Raziskovalci in visokošolski učitelji delamo iz
entuziazma, ampak vsi delamo pa končno tudi za to, da živimo, da dobimo plače.”
Izpostavil je, da imamo na Univerzi v Ljubljani resen problem, saj članice, kot
so UL MF, UL BF in UL FRI, zelo težko dobijo kader. Problem, kot pravi, izvira
iz dejstva, da: “z našimi plačami nismo več konkurenčni gospodarstvu ali tudi
drugim delom javnega sektorja”.
Naj dodamo, da zgoraj naštete članice niso edine, ki imajo problem s
pridobivanjem novih mladih raziskovalk in raziskovalcev, sem lahko štejemo tudi
UL FGG, UL FS in še katere.
Če je leta 2008 neto plača mladega raziskovalca znašala skoraj 110
% povprečne neto plače za leto 2008, znaša danes ta odstotek le še približno 80
%. Da bi bila porušitev razmerja plač mladih raziskovalcev v zadnjem obdobju še
bolj očitna, pa smo se namesto ohranitve prej omenjenih 10 % nad povprečno neto
plačo tekočega leta trenutno znašli v situaciji, ko je naša neto mesečna plača
le še nekaj več kot 10 % višja od neto mesečnega zaslužka študenta z 8-urnim
delavnikom in minimalno študentsko urno postavko.
Namen programa mladih raziskovalcev je pridobiti najboljše
študente, ki bodo nadaljnja štiri leta posvetili raziskovanju. S trenutnimi plačami
jih je težko zadržati v akademskem svetu. Številni študentje po zaključku
drugostopenjskega študija odidejo tudi v tujino, za kar so lahko velikokrat
razlog tudi boljši plačilni pogoji ter večja možnost nadaljnje zaposlitve.
Izboljšanje delovnih pogojev ni samo v prid mladim raziskovalkam in
raziskovalcem, temveč tudi mentorjem ter institucijam. Dvig plač bi posledično
zvišal zanimanje za nadaljevanje študija na 3. stopnji, bodisi kot mladi
raziskovalec bodisi kot doktorski študent oz. študentka, zaposlena na projektu,
ki ga financira država. S tem bi ustvarili konkurenčnost med kandidati,
mentorjem pa bi omogočili možnost izbire najprimernejšega kandidata, kar bi
hkrati dvignilo kakovost visokošolskega izobraževanja.
Zaradi naštetih problemov se mlade raziskovalke in raziskovalci
različnih institucij obračamo na pristojna ministrstva s sledečim predlogom:
Dvig plač na nivo, ki
ustreza 110% deležu povprečne mesečne plače v RS
Obrazložitev:
Med letoma 2008 in 2022 se je plačni razred mladih raziskovalk in
raziskovalcev spremenil le enkrat in sicer leta 2018 iz 30. v 32. plačni
razred. To pomeni, da smo v letu 2021 dobili na mesec 1.485,46 EUR bruto
(1.002,98 EUR neto). Glede na podatke SURS je povprečna slovenska bruto plača
decembra 2021 znašala 2.064,12 EUR, predvsem zaradi zvišanja plac v zasebnem sektorju. Prav tako
vidimo za plače v skupini D - izobraževanje, da je bila povprečna bruto plača
malce nad 2000 EUR, iz česar lahko sklepamo, da smo mladi raziskovalci občutno
pod povprečjem tako v Sloveniji kot v svojem sektorju. Poleg tega so se v
zadnjih letih občutno zvišali vsi življenjski stroški. Po podatkih Statističnega
urada Republike Slovenije je v letu 2021 letna inflacija znašala 4,9 %. Hrana
se je podražila za 4 %, toplotna energija za kar 70,9 %, cene tekočega
vzdrževanja stanovanj pa za 5,7 %. Po podatkih GURS naj bi se cene nepremičnin
od leta 2015 v Sloveniji dvignile za 35 %, v Ljubljani celo za 60 %. Za višino
najemnin sicer ni podobnega uradnega podatka, a vsaj dva različna vira na
osnovi spletnih oglasov ocenjujeta, da se je najem bliskovito podražil, zlasti
v Ljubljani. Med letoma 2011 in 2019 naj bi se mesečne najemnine za dvosobno
stanovanje dvignile s približno 611 EUR na 920 EUR, kar niti ne upošteva porasta
v zadnjih dveh letih. Trend višanja najemnin zaenkrat ne kaže, da bi se umiril
v bližnji
prihodnosti.
Zaradi višjih življenjskih stroškov nekateri mladi raziskovalci ob
svojem prvotnem delu opravljajo še dodatna dela (tudi izven svoje institucije),
s katerimi si zagotovijo dodaten vir prihodkov. S tem svojo energijo in delo
preusmerjajo v druge aktivnosti, kar lahko tekom doktorskega usposabljanja
slabo vpliva na pričakovani znanstveni doprinos. Menimo, da bi morala osnovna plača
zadoščati za normalno preživljanje tekom trajanja zaposlitve ter hkrati biti konkurenčna
tisti v zasebnem sektorju.
Menimo, da je potrebno zvišanje plac mladih raziskovalk in
raziskovalcev na nivo, ki ustreza 110% deležu povprečne plače v RS, kar bi
pomenilo 1.470,5 EUR neto in bi predstavljalo konkurenčno plačo tržišču. S
takšno plačo bi se sicer trenutno uvrstili tik ob plačo asistenta z doktoratom (1.464,92
EUR neto), a se z ozirom na izpostavljene višje življenjske stroške ter
komentarje Rektorja in sklepe Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS)
hkrati zavzemamo za primeren dvig plač tudi pri vseh drugih raziskovalnih in
pedagoških delovnih mestih. Poleg tega bi bilo potrebno tudi uvesti variabilni
sistem, ki bi omogočal plačilo vseh dodatnih del z nadurami, ki so izven okvira
predvidenega dela mladih raziskovalk in raziskovalcev, kot so prekomerno
pedagoško delo na visokošolskih zavodih in delo na projektih.
Z izjemo manjšega povišanja v četrtem letu naša plača ostaja enaka
skozi celotno trajanje naše zaposlitve. Takšni pogoji so v nasprotju z idejo,
da naj bi se na mesto mladega raziskovalca prijavljale osebe, mlajše od 28 let,
ki potencialno načrtujejo nakup stanovanja in oblikovanje družine. Višji
zaslužek upravičujemo tudi na podlagi dejstva, da smo zaradi pogodbe o
zaposlitvi za določen čas kreditno nesposobni oz. ne izpolnjujemo pogojev za
odobritev posojila pri bankah. Zaradi prenizkih plač mesto mladega raziskovalca
ne bo več prestižna raziskovalna pozicija, za katero se potegujejo najboljši
študentje, temveč bodo zanjo lahko kandidirali le še bolje situirani posamezniki,
ki si takšno podplačano zaposlitev lahko privoščijo.
S prijaznimi pozdravi,
Jure Starc, UL FGG
Doron Hekič, UL FGG
Luka Gradišar, UL FGG
Vita Zalar, ZRC SAZU
Katarina Sitar, UL EF
Ajda Merkuž, UL EF
Jaka Peternel, UL FS
Jure Mravlje, UL BF
Metka Knez, UL PeF
Jasmin Franza, UL FF
Svit Komel, UL PF
Žiga Krajnik, UL FMF
Ana Baumgartner, UL FFA
Kristijan Lavtižar, UL FA
Visokošolski sindikat Slovenije
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije