Novi Zakon o raziskovanju (Makovec Brenčič), 2017-2018

MIZŠ je po propadu ideje o enotnem zakonu o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti ter o zlitju delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca, ki bi vodila v prekarizacijo učiteljev in v konflikte za prerazporeditev pedagoških ur, pristopilo k pripravi novega Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti (ZRRD). Avgusta 2017 je delovni skupini, kamor VSS ni bil vabljen, predložila osnutek novega ZRRD. Določal je postopno rast proračunskih sredstev, prehod s programskega na institucionalno financiranje (ukinitev programskih skupin do 1. 1. 2019 in prestrukturiranje njihovega denarja v institucionalni pas), instituta do 20 % dopolnilne zaposlitve in do 100 % izplačila delovne uspešnosti iz neproračunskih virov ter možnost sodelovanja inštitutov pri izvajanju visokošolskih programov na univerzah
Po usklajevanjih na delovni skupini je MIZŠ novembra dalo popravljeni predlog v javno razpravo. V primerjavi s prvotno različico prinaša višji ciljni obseg proračunskega financiranja in hitrejšo formulo rasti sredstev. Idejo o ukinitvi PS so zaradi nasprotovanja vodstev inštitutov in univerz opustili oz. prehodno določilo, ki je prej določalo prestrukturiranje sredstev PS v institucionalni pas, so izbrisali, novega pa za zdaj niso predložili. Univerzam novi ZRRD še vedno ne prinaša pasovnega financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja (npr. v obliki ustanoviteljskih sredstev, ki jih inštituti imajo), zato ga zavračajo.

VSS je v svojih pripombah z dne 29. 11. 2017 ugotovil naslednje.
- Predlog ZRRD ima veliko nedorečenosti, ki pa so verjetno namerne, saj bodo v pomoč vodstvom.
- Že naslov zakona zliva dejavnosti raziskovanja in razvoja, ki sta bili doslej terminološko razločeni. Temu sledi favoriziranje raziskovanja s komercialnim potencialom.
- Predlog se izmika opredelitvi, katere vrste organizacij so upravičene do pasovnega financiranja temeljnega raziskovanja v obliki ustanoviteljskih sredstev in kdo bo odločal o razdelitvi denarja med tri stebre "institucionalnega financiranja". MIZŠ se očitno izmika zakonski zavezi k sistemskemu financiranju materialnih stroškov temeljnega raziskovanja na univerzah.
- Merska enota rasti proračunskih sredstev (nominalno ali delež BDP) ni določena. Varovalk v primeru spremembe makroekonomskih razmer (dvig stopnje inflacije ali recesija) ni.
- Predlog dopušča prekarno zaposlovanje raziskovalcev, zaposlenim za določen čas pa jemlje pravico do odpravnine. Zasebne raziskovalce ukinja. Na drugi strani pa vplivnim posameznikom omogoča do 100 % dodatkov k osnovni plači in jih izloča iz pravil enotnega plačnega sistema, ki jih določa ZSPJS.
- Predlog omogoča tudi preoblikovanje inštitutov v podjetja in njihovo (delno celo neodplačno) privatizacijo. Pravno podlago si bodo lahko ustvarila vodstva sama prek raztegljive razmejitve med javno službo in gospodarsko dejavnostjo. To omogoča ohlapna definicija javne službe.
- Predlog vsebuje premalo varovalk zoper kolizijo interesov odločevalcev na ARRS. Zakonskih varovalk pri podeljevanju koncesij pa sploh nima.
- VSS je predlagal vključitev predstavnikov sindikatov, reprezentativnih v visokem šolstvu, v vladne svete na področju znanosti.
- Poleg tega smo podali zahtevo, da visokošolski sindikati postanemo partner v uradnih usklajevanjih ZRRD, saj ta ureja del financiranja univerz in položaj čistih raziskovalcev na njih.

VSS ni bil vključen v usklajevanje. Naslednja verzija zakona, poimenovanega Zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti (ZZRD), ki je je Svet za znanost in tehnologijo potrdil 5. 2. 2018, vsebuje tele rešitve:
- 14., 15. in 85. člen prinašajo obetaven ciljni obseg in dinamiko povečevanja proračunskega financiranja, vendar se MIZŠ o tem pred ali med usklajevanjem z deležniki sploh še ni uskladilo z Ministrstvom za finance.
- 51. in 52. člen omogočata 200 % plače, če bo tisto nad 100 % financirano iz sredstev zunaj ARRS. Obeta se razslojevanje na tiste, ki sodelujejo z industrijo ali pridobivajo evropske projekte, in ostale.
- 62. člen v kombinaciji z nekaterimi drugimi implicira delno privatizacijo tistih zavodov, katerih organi bodo dejavnosti zavoda opredelili tako, da je bo večina dobila tržni status. To bo omogočilo preoblikovanje zavoda v podjetje. Toda Republika Slovenija pri tem ne bo ohranila 100 %, temveč zakon navaja le še večinsko lastništvo.
- 86. člen ne definira ključa za izračun obsega stabilnega financiranja za univerze. O tem je bilo precej trenj med univerzami in inštituti, ki so se zavzemali za to, da bi pri univerzah šteli le raziskovalski FTEji in ne tudi pedagoški. To bi pomenilo, da materialni vidiki osnovnega raziskovalnega dela VŠ pedagogov niso priznani niti v ZViS, niti v ZZRD. Na koncu 86. člen delegira te dileme predpisom ARRS. 

Iz medresorskega usklajevanja je prišla različica, ki namesto potrebnega velikega skoka v proračunskem financiranju znanosti zagotavlja le ohranjanje deleža v BDP, v letih recesije pa nominalno zamrznitev. Kar je več od tega, bo odvisno od razvojnih prioritet vsake vlade.
Možnost 200 % plače ostaja,  opcijo nejasne privatizacije inštitutov, ki bi se preoblikovali v podjetja, pa so na intervencijo VSS umaknili.

Dokumenti so objavljeni tule.

Odprto pismo Vladi o stroških dviga zdravniških plač

Sindikati javnega sektorja so v začetku septembra 2017 začeli pogajanja z vlado o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom in o odpravi novih plačnih anomalij, ki so nastale zaradi dviga zdravniških plač za 5-8 plačnih razredov. Vlada se je obnašala nenavadno. Na eni strani je kazala naklonjenost temu, da se pogajanja spustijo s krovne na resorsko raven in da tam morda pristane na dvige plač določenih poklicnih skupin z večjim političnim vplivom, četudi bi s tem nastala nova nesorazmerja znotraj enotnega plačnega sistema. Na drugi strani smo izvedeli, da je zavrnila izplačilo dodatnega denarja proračunskim uporabnikom zaradi odprave plačnih anomalij do 26. plačnega razreda, čeprav se je to pisno dogovorila s sindikati decembra 2016. Na tretji strani Vlada panično skriva podatke o letnem strošku dviga zdravniških plač in uvedbe instituta doplačila za delo preko normativov, ki so jih s stavkovnim sporazumom znižali. Ko je Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja ob pomembnem angažmaju VSS v začetku oktobra 2017 stopnjevala pritisk na vladno stran, naj se izjasni glede ključnih vprašanj, so prišle informacije, da se krovna pogajanja ustavljajo. Hkrati so se v vladnem predlogu proračuna za leto 2018 ponekod znašle nenavadne povišice, ki bi utegnile biti rezervacija sredstev za plačne dvige vnaprej izbranih poklicnih skupin. Kazalo je, da se namerava vlada lotiti dvigov plač brez sprostitve za to potrebnih dodatnih sredstev in s tem povzročiti finančno stisko zavodov in državnih organov ter okrepiti pritiske v smeri komercializacije in širitve samoplačništva, da pa je obenem pripravljena narediti izjemo v prid nekaterih močnih sindikatov. Zato je vodja PSSJS in predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek vladi poslal odprto pismo z vprašanji, na katera ni hotela odgovoriti prej za pogajalsko mizo.

12. 10. 2017

ODPRTO PISMO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Spoštovani,

dne 2.10.2017 je potekala seja pogajalske komisije, na kateri naj bi se med drugim tudi nadaljevala pogajanja o odpravi preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju, in v zvezi s tem je Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: PSRSJS) vladni strani tudi posredovala svoj predlog. Na seji je PSRSJS uvodoma izpostavila naslednja dejstva:

• da je potrebno pri pogajanjih o vrednotenju delovnih mest, glede na dejstvo, da je v Sloveniji uzakonjen enoten plačni sistem v javnem sektorju, izhajati iz temeljnega načela, na katerem temelji enotni plačni sistem, to je enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih;
• da delodajalcem v javnem sektorju za odpravo že dogovorjene odprave anomalij niso bila zagotovljena dodatna sredstva, s katerimi bi izpolnili svoje obveznosti do zaposlenih, ki pomenijo povečan strošek dela;
• da nekateri delodajalci v javnem sektorju svojih obveznosti iz sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam še niso izpolnili in jih ob izplačilu plač za mesec september 2017 tudi ne bodo izpolnili, pri čemer so bile posebej izpostavljene bolnišnice;
• da je vladni predlog odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom minimalističen in za nekatere dejavnosti praktično ne predvideva odprave anomalij na nobenem delovnem mestu, kar je v luči prej omenjenega načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih nesprejemljivo glede na dejstvo, da je prišlo do sprememb pri vrednotenju delovnih mest do 26. plačnega razreda in delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb.

Ker smo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja prepričani, da vladna stran neenakopravno obravnava zaposlene v javnem sektorju, ter s takšnim pristopom in prej sklenjenimi dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami ruši enotnost plačnega sistema, smo od Vladne strani doslej neuspešno zahtevali podatke, ki bi omogočali objektivno presojo vladnih predlogov in morebitno prilagoditev naših protipredlogov in zahtev.

Zato javno pozivamo Vlado Republike Slovenije, da razkrije predvidene finančne posledice dogovora med Vlado in zdravniškimi sindikati, in sicer po posameznih postavkah, torej:

1. finančne posledice spremenjenih uvrstitev zdravniških delovnih mest oziroma uvedbe novih, višje vrednotenih delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov,
2. finančne posledice nagrajevanja zdravnikov in zobozdravnikov za preseganje dogovorjenih standardov in normativov, uveljavljenih s Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike,
3. finančne posledice nagrajevanja iz naslova programa skrajševanja čakalnih dob in delež teh sredstev, ki bodo namenjena za nagrajevanje ostalih zaposlenih v zdravstvu, ki sodelujejo pri obravnavi bolnikov in poškodovancev, ki bodo obravnavani v okviru programa skrajševanja čakalnih dob,
4. finančne posledice predlagane spremembe najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji iz 57. v 60. plačni razred.

Glede na to, da vladna stran od sindikalne strani vsakič znova zahteva predložitev finančnih posledic sindikalnih predlogov in jih iz tedna v teden preračunava (kar je razumljivo), se nam zdi po drugi strani popolnoma nesprejemljivo in nerazumljivo, da navedenih informacij o finančnih posledicah že sklenjenih dogovorov kljub večkratnim zahtevam sindikalne strani ne želi razkriti niti pol leta po sklenitvi dogovora z zdravniškimi sindikati. Transparentnost glede tega vprašanja je nujna predvsem glede na informacije o realizaciji nekaterih od navedenih postavk, ki jih v zvezi s tem dobivamo iz zdravstvenih zavodov.

V PSRSJS smo prepričani, da je potrebno za ohranitev ustreznih razmerij pri vrednotenju delovnih mest spremeniti vrednotenje številnih delovnih mest tudi nad 26. plačnim razredom, od katerih bo potrebno nekatere obravnavati še dodatno zaradi spremenjenega vrednotenja delovnih mest zdravnikov. Pogajanja o tem bi se morala pričeti že v mesecu maju 2017, pa vendar vladna stran vztrajno odlaga začetek pogajanj o tem, kljub temu, da smo prepričani, da je potrebno za doseganje razmerij znotraj enotnega plačnega sistema anomalije odpravljati glede na vrednotenje vseh delovnih mest v javnem sektorju. PSRSJS je bila sicer pripravljena dodatne predloge na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi podati in obravnavati tudi po zaključenih pogajanjih o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, vendar ocenjujemo, da vladni predlogi izpuščajo velik del javnih uslužbencev in rušijo enoten plačni sistem. Skrivanje podatka o pričakovanih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati skupaj z vladnimi predlogi odprave anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi, kaže na to, da Vlada želi na račun ene skupine zaposlenih v javnem sektorju na cedilu pustiti velik del javnih uslužbencev, ki upravičeno in legitimno pričakujejo odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki jih zasedajo v primerjavi z drugimi delovnimi mesti v javnem sektorju.

Glede na to, da po postavljeni zahtevi sindikalne strani po informaciji o prej omenjenih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati do nadaljevanja pogajanj ni prišlo, razumemo to potezo Vlade kot prekinitev pogajanj. Takšna prekinitev pogajanj z zavračanjem zahtevanih podatkov je za PSRSJS nesprejemljiva, zato od Vlade RS pričakujemo jasne odgovore na zastavljena vprašanja oziroma predstavitev zahtevanih informacij, enakopravno obravnavo javnih uslužbencev v vseh dejavnostih javnega sektorja, prilagoditev vladnega predloga spremenjenemu vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju ter izpolnitev dogovorjenih obveznosti do zaposlenih z zagotovitvijo dodatnih sredstev za ta namen.

Če navedeno ne bo izpolnjeno, se bomo sindikati, ki delujemo v okviru PSRSJS, odločali o zaostritvi sindikalnih aktivnosti za izpolnitev dogovorjenih zavez, zlasti iz dogovora iz decembra 2016, sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam iz meseca julija 2017 in za ohranitev enotnega plačnega sistema in ponovne vzpostavitve razmerij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju.

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

Izjava o odgovornosti za časovno omejitev študentskih pravic

V začetku oktobra 2017 je več tisoč študentov izvedelo, da jim ne pripadajo več zdravstveno zavarovanje in nekatere druge socialne pravice, ker so se v preteklosti ponovno vpisali. Prav tako so začeli zavodi vpisovati zaporedne in vzporedne študente kot izredne, torej načeloma samoplačniške študente. Omejitve je povzročila novembra 2016 sprejeta novela ZViS in uveljavljajo jih celo retroaktivno. Predstavniki MIZŠ so se v odgovoru na novinarsko vprašanje izgovorili na soglasje deležnikov, tudi VSS. Ugotovili smo, da verzija novele, ki jo je vlada iz delovne skupine deležnikov poslala v DZ, ni omogočala izgube socialnih pravic, temveč je to povzročilo šele dopolnilo koalicijskih strank v državnozborskempostopku, ki je zasukalo učinek določbe. Odgovornost za omejitev pravic študentov je v celoti na strani vladajočih, zlasti ministrice dr. Maje Makovec Brenčič.

ODZIV KSS PERGAM NA IZJAVO MINISTRSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT, POVZETO 11.10.2017 V ČASNIKU VEČER, V ZVEZI Z IZGUBO ZAVAROVANJA ZA 2.000 ŠTUDENTOV KOT POSLEDICE NOVELE ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU

V časniku Večer je bil dne 11. 10. 2017 na peti strani objavljen članek z naslovom »Dva tisoč študentov ostalo brez zavarovanja«. V članku je med drugim razdelek z naslovom »Ministrstvo se sklicuje na javno razpravo«, v katerem se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sklicuje na javno razpravo in delo delovne skupine, v kateri je sodeloval tudi predstavnik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, s čemer naj bi bil v zvezi s spremembo Zakona o visokem šolstvu dosežen »kar najširši konsenz v družbi«. Če želi ministrstvo s tem opravičevati sporne spremembe Zakona o visokem šolstvu in njegove posledice za večje število študentov, torej izgubo zavarovanja (in morda še nekaterih pravic, ki izvirajo iz statusa študenta), smo se dolžni od tega jasno distancirati, saj so navedbe zavajajoče, netočne in očitno potvarjajo dejstva glede poteka postopka usklajevanja in sprejemanja omenjene novele.

Predstavnik KSS PERGAM oziroma Visokošolskega sindikata Slovenije, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je dejansko sodeloval v delovni skupini, v okviru katere je potekalo usklajevanje novele. Iz javno dostopnega gradiva Državnega zbora je jasno razvidno, da je bilo besedilo 69. člena Zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravice študentov, v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je bil vložen v Državni zbor, drugačno od končnega besedila zakona, saj je bil citirani člen v zakonodajnem postopku z amandmajem spremenjen.

Prvotno besedilo predmetnega člena se je glasilo:»V 69. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.«.
Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Študenti morajo v prvem letniku študijskega programa prve stopnje opraviti preventivni sistematični zdravstveni pregled, kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti.«.

V zakonodajnem postopku pa je bilo v prvi odstavek 69. člena na koncu dodano besedilo»vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. Za čas trajanja študijskega programa iz prejšnjega stavka se šteje trajanje študijskega programa v skladu s 36. členom tega zakona in z upoštevanjem določil o trajanju statusa študenta v 70. členu tega zakona.«.

Iz citiranega besedila je povsem jasno, da je bil člen, ko je bil obravnavan na delovni skupini in v okviru javne razprave, povsem drugačen od končno sprejetega besedila in ni vseboval omejitev pri pravicah študentov, kot so bile naknadno, brez naše vednosti in sodelovanja, vključene v besedilo. KSS PERGAM se zato do besedila 69. člena, kot je bil sprejet v končnem besedilu, ni mogla opredeliti v okviru javne razprave in v okviru dela delovne skupine, niti ni sodelovala v zakonodajnem postopku pri oblikovanju amandmaja k spremenjenem besedilu 69. člena Zakona o visokem šolstvu, kot je bil na koncu sprejet.

V KSS PERGAM zato odločno zavračamo poskus ministrstva, da bi nam pripisalo soodgovornost za sprejeto spremembo 69. člena Zakona o visokem šolstvu in njene posledice. Vselej smo se dosledno zavzemali za široko dostopen visokošolski študij. Vselej smo izražali nesoglasje s finančnim izčrpavanjem študentov, ki bi želeli v času trajanja statusa spremeniti smer študija, študentov, ki so sposobni vzporedno študirati na več področjih, in študentov, ki so že študirali in bi se želeli v spremenjenih razmerah z novim študijem usmeriti na drugo ali sorodno področje. Take študente omejuje že novi sistem, ki pravico do brezplačnega študija omejuje s kreditnimi točkami. Povsem nesprejemljivo pa je, da bi med študenti, ki status imajo, nekateri imeli socialne pravice, drugi pa ne.
Zato predlagamo, da vlada in vladna koalicija odgovornost za sporne in študentom škodljive rešitve, ki jih nista uskladili z nikomer, rajši prevzameta sami.

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM
dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije in član delovne skupine za pripravo novele ZViS

Ljubljana, 11. 10. 2017

Financiranje visokega šolstva

Borba za izboljšanje in zakonsko zagotovljeno stabilizacijo proračunskega financiranja visokega šolstva in za razumne parametre in merila distribucije sredstev v vsakoletni vladni uredbi je stalnica delovanja VSS.

Na tej povezavi so objavljeni naši pozivi ministrstvu in vladi v zvezi s predlogi proračunskih razrezov in z določbami vladne uredbe o delitvi sredstev za študijsko dejavnost visokega šolstva.

Novela ZViS, demokratizacija (Makovec Brenčič), 2016

MIZŠ se je po več propadlih poskusih predhodnikov, da bi pripravili celovito prenovo Zakona o visokem šolstvu, pod ministrico dr. Majo Makovec Brenčič lotilo priprave njegove novelacije. Sklicujoč se na zgolj del Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 si je za cilj zadalo izpeljati troje sprememb:
- znižanje pogojev za izvajanje pouka v angleščini, da bi razširili trg izrednega študija v tujino (novost so promovirali kot t.i. "internacionalizacijo"),
- omejitev pristojnosti NAKVIS pri akreditiranju in spreminjanju študijskih programov, s čimer bi univerze lažje in hitreje lahko izvajala notranje kurikularne varčevalne ukrepe (t.i. "kakovost") in
- zakonska določitev obsega in rasti proračunskega financiranja visokega šolstva.

VSS se je dejavno vključil v nastajanje novele, ki je trajalo leto dni. Izpogajal je vključitev členov, ki so uveljavili demokratizacijo univerz in članic, in sicer:
- uzakonitev neposrednih in splošnih volitev rektorjev in dekanov z neposredno, a ponderirano volilno pravico tudi strokovnih delavcev in študentov,
- skupno časovno omejitev mandatov rektorjev in dekanov,
- predvidene postopke za razrešitev rektorjev in dekanov.

Finančni del novele določa postopno, 15-letno rast proračunskih sredstev za študijsko dejavnost do ciljnega 1 % BDP in brez vmesnih letnih zniževanj. S tem se je začela finančna stabilizacija visokega šolstva, ki je materialni pogoj za odpravljanje izkoriščanja zaposlenih in zlorab. Ni pa ta novela uredila tudi financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja, temveč to področje še naprej delegira ZRRD in ARRS.

Največ javne polemike je bila deležna t.i. "internacionalizacija", in sicer večinoma z argumenti varovanja slovenščine in le redko z argumentom varovanja dostopnosti brezplačnih vpisnih mest za državljane, ob tem da novela ni posegla v neurejeno razmejitev med rednim in izrednim študijem. Po objavi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ, ki je predlagani jezikovni člen ocenila kot neustaven, ga je koalicija umaknila. Preostanek novele je bil sprejet 30. 11. 2016.

Členi o volitvah in mandatu rektorjev in dekanov so stopili v veljavo 15. 6. 2017. Volitve rektorja UL za mandatno obdobje 2017-2021 ter volitve nekaj dekanov UL so potekale po novem sistemu. Strokovni delavci so se jih udeležili v velikem deležu in s tem podelili legitimnost novemu volilnemu sistemu in politiki VSS za demokratizacijo univerz.

Izbor dokumentov je objavljen tule.

Dogovor o plačah za leto 2016

Novembra 2015 so sindikati javnega sektorja in vlada sklenili dogovor o postopnem sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju v letu 2016. Varčevalni ukrepi so bili uvedeni leta 2012.

Afera dodatki za stalno pripravljenost, 2016

Novinarka Dela Tina Kristan je konec leta 2015 objavila prvega v seriji člankov o tem, da so na več fakultetah UL funkcionarjem in tehničnemu osebju nezakonito izplačevali dodatek za stalno pripravljenost. Pojav je bila najobsežnejši na EF in FDV. Afera je dobila velike politične razsežnosti, ker je dodatke uvedel dekan dr. Dušan Mramor, ki je bil v aktualni vladi finančni minister in vodja politike zategovanja pasu v javnem sektorju, dr. Maja Makovec Brenčič, prodekanja EF v času uvedbe dodatkov, pa je bila ministrica za izobraževanje. Zaradi afere je trajno upadla podpora vodilni vladni stranki SMC, minister Mramor je zaradi izgube kredibilnosti čez čas odstopil, ugled visokega šolstva je bil omajan.

VSS se je do zadeve opredelil s pisno izjavo januarja 2016 in v številnih javnih nastopih.