Novi Zakon o raziskovanju (Makovec Brenčič), 2017-2018

MIZŠ je po propadu ideje o enotnem zakonu o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti ter o zlitju delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca, ki bi vodila v prekarizacijo učiteljev in v konflikte za prerazporeditev pedagoških ur, pristopilo k pripravi novega Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti (ZRRD). Avgusta 2017 je delovni skupini, kamor VSS ni bil vabljen, predložila osnutek novega ZRRD. Določal je postopno rast proračunskih sredstev, prehod s programskega na institucionalno financiranje (ukinitev programskih skupin do 1. 1. 2019 in prestrukturiranje njihovega denarja v institucionalni pas), instituta do 20 % dopolnilne zaposlitve in do 100 % izplačila delovne uspešnosti iz neproračunskih virov ter možnost sodelovanja inštitutov pri izvajanju visokošolskih programov na univerzah
Po usklajevanjih na delovni skupini je MIZŠ novembra dalo popravljeni predlog v javno razpravo. V primerjavi s prvotno različico prinaša višji ciljni obseg proračunskega financiranja in hitrejšo formulo rasti sredstev. Idejo o ukinitvi PS so zaradi nasprotovanja vodstev inštitutov in univerz opustili oz. prehodno določilo, ki je prej določalo prestrukturiranje sredstev PS v institucionalni pas, so izbrisali, novega pa za zdaj niso predložili. Univerzam novi ZRRD še vedno ne prinaša pasovnega financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja (npr. v obliki ustanoviteljskih sredstev, ki jih inštituti imajo), zato ga zavračajo.

VSS je v svojih pripombah z dne 29. 11. 2017 ugotovil naslednje.
- Predlog ZRRD ima veliko nedorečenosti, ki pa so verjetno namerne, saj bodo v pomoč vodstvom.
- Že naslov zakona zliva dejavnosti raziskovanja in razvoja, ki sta bili doslej terminološko razločeni. Temu sledi favoriziranje raziskovanja s komercialnim potencialom.
- Predlog se izmika opredelitvi, katere vrste organizacij so upravičene do pasovnega financiranja temeljnega raziskovanja v obliki ustanoviteljskih sredstev in kdo bo odločal o razdelitvi denarja med tri stebre "institucionalnega financiranja". MIZŠ se očitno izmika zakonski zavezi k sistemskemu financiranju materialnih stroškov temeljnega raziskovanja na univerzah.
- Merska enota rasti proračunskih sredstev (nominalno ali delež BDP) ni določena. Varovalk v primeru spremembe makroekonomskih razmer (dvig stopnje inflacije ali recesija) ni.
- Predlog dopušča prekarno zaposlovanje raziskovalcev, zaposlenim za določen čas pa jemlje pravico do odpravnine. Zasebne raziskovalce ukinja. Na drugi strani pa vplivnim posameznikom omogoča do 100 % dodatkov k osnovni plači in jih izloča iz pravil enotnega plačnega sistema, ki jih določa ZSPJS.
- Predlog omogoča tudi preoblikovanje inštitutov v podjetja in njihovo (delno celo neodplačno) privatizacijo. Pravno podlago si bodo lahko ustvarila vodstva sama prek raztegljive razmejitve med javno službo in gospodarsko dejavnostjo. To omogoča ohlapna definicija javne službe.
- Predlog vsebuje premalo varovalk zoper kolizijo interesov odločevalcev na ARRS. Zakonskih varovalk pri podeljevanju koncesij pa sploh nima.
- VSS je predlagal vključitev predstavnikov sindikatov, reprezentativnih v visokem šolstvu, v vladne svete na področju znanosti.
- Poleg tega smo podali zahtevo, da visokošolski sindikati postanemo partner v uradnih usklajevanjih ZRRD, saj ta ureja del financiranja univerz in položaj čistih raziskovalcev na njih.

VSS ni bil vključen v usklajevanje. Naslednja verzija zakona, poimenovanega Zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti (ZZRD), ki je je Svet za znanost in tehnologijo potrdil 5. 2. 2018, vsebuje tele rešitve:
- 14., 15. in 85. člen prinašajo obetaven ciljni obseg in dinamiko povečevanja proračunskega financiranja, vendar se MIZŠ o tem pred ali med usklajevanjem z deležniki sploh še ni uskladilo z Ministrstvom za finance.
- 51. in 52. člen omogočata 200 % plače, če bo tisto nad 100 % financirano iz sredstev zunaj ARRS. Obeta se razslojevanje na tiste, ki sodelujejo z industrijo ali pridobivajo evropske projekte, in ostale.
- 62. člen v kombinaciji z nekaterimi drugimi implicira delno privatizacijo tistih zavodov, katerih organi bodo dejavnosti zavoda opredelili tako, da je bo večina dobila tržni status. To bo omogočilo preoblikovanje zavoda v podjetje. Toda Republika Slovenija pri tem ne bo ohranila 100 %, temveč zakon navaja le še večinsko lastništvo.
- 86. člen ne definira ključa za izračun obsega stabilnega financiranja za univerze. O tem je bilo precej trenj med univerzami in inštituti, ki so se zavzemali za to, da bi pri univerzah šteli le raziskovalski FTEji in ne tudi pedagoški. To bi pomenilo, da materialni vidiki osnovnega raziskovalnega dela VŠ pedagogov niso priznani niti v ZViS, niti v ZZRD. Na koncu 86. člen delegira te dileme predpisom ARRS. 

Iz medresorskega usklajevanja je prišla različica, ki namesto potrebnega velikega skoka v proračunskem financiranju znanosti zagotavlja le ohranjanje deleža v BDP, v letih recesije pa nominalno zamrznitev. Kar je več od tega, bo odvisno od razvojnih prioritet vsake vlade.
Možnost 200 % plače ostaja,  opcijo nejasne privatizacije inštitutov, ki bi se preoblikovali v podjetja, pa so na intervencijo VSS umaknili.

Dokumenti so objavljeni tule.