četrtek, 12. oktober 2017

Odprto pismo Vladi o stroških dviga zdravniških plač

Sindikati javnega sektorja so v začetku septembra 2017 začeli pogajanja z vlado o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom in o odpravi novih plačnih anomalij, ki so nastale zaradi dviga zdravniških plač za 5-8 plačnih razredov. Vlada se je obnašala nenavadno. Na eni strani je kazala naklonjenost temu, da se pogajanja spustijo s krovne na resorsko raven in da tam morda pristane na dvige plač določenih poklicnih skupin z večjim političnim vplivom, četudi bi s tem nastala nova nesorazmerja znotraj enotnega plačnega sistema. Na drugi strani smo izvedeli, da je zavrnila izplačilo dodatnega denarja proračunskim uporabnikom zaradi odprave plačnih anomalij do 26. plačnega razreda, čeprav se je to pisno dogovorila s sindikati decembra 2016. Na tretji strani Vlada panično skriva podatke o letnem strošku dviga zdravniških plač in uvedbe instituta doplačila za delo preko normativov, ki so jih s stavkovnim sporazumom znižali. Ko je Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja ob pomembnem angažmaju VSS v začetku oktobra 2017 stopnjevala pritisk na vladno stran, naj se izjasni glede ključnih vprašanj, so prišle informacije, da se krovna pogajanja ustavljajo. Hkrati so se v vladnem predlogu proračuna za leto 2018 ponekod znašle nenavadne povišice, ki bi utegnile biti rezervacija sredstev za plačne dvige vnaprej izbranih poklicnih skupin. Kazalo je, da se namerava vlada lotiti dvigov plač brez sprostitve za to potrebnih dodatnih sredstev in s tem povzročiti finančno stisko zavodov in državnih organov ter okrepiti pritiske v smeri komercializacije in širitve samoplačništva, da pa je obenem pripravljena narediti izjemo v prid nekaterih močnih sindikatov. Zato je vodja PSSJS in predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek vladi poslal odprto pismo z vprašanji, na katera ni hotela odgovoriti prej za pogajalsko mizo.




12. 10. 2017

ODPRTO PISMO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Spoštovani,
dne 2.10.2017 je potekala seja pogajalske komisije, na kateri naj bi se med drugim tudi nadaljevala pogajanja o odpravi preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju, in v zvezi s tem je Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: PSRSJS) vladni strani tudi posredovala svoj predlog. Na seji je PSRSJS uvodoma izpostavila naslednja dejstva:
  • da je potrebno pri pogajanjih o vrednotenju delovnih mest, glede na dejstvo, da je v Sloveniji uzakonjen enoten plačni sistem v javnem sektorju, izhajati iz temeljnega načela, na katerem temelji enotni plačni sistem, to je enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih;
  • da delodajalcem v javnem sektorju za odpravo že dogovorjene odprave anomalij niso bila zagotovljena dodatna sredstva, s katerimi bi izpolnili svoje obveznosti do zaposlenih, ki pomenijo povečan strošek dela;
  • da nekateri delodajalci v javnem sektorju svojih obveznosti iz sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam še niso izpolnili in jih ob izplačilu plač za mesec september 2017 tudi ne bodo izpolnili, pri čemer so bile posebej izpostavljene bolnišnice;
  • da je vladni predlog odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom minimalističen in za nekatere dejavnosti praktično ne predvideva odprave anomalij na nobenem delovnem mestu, kar je v luči prej omenjenega načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih nesprejemljivo glede na dejstvo, da je prišlo do sprememb pri vrednotenju delovnih mest do 26. plačnega razreda in delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb.
Ker smo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja prepričani, da vladna stran neenakopravno obravnava zaposlene v javnem sektorju, ter s takšnim pristopom in prej sklenjenimi dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami ruši enotnost plačnega sistema, smo od Vladne strani doslej neuspešno zahtevali podatke, ki bi omogočali objektivno presojo vladnih predlogov in morebitno prilagoditev naših protipredlogov in zahtev.
Zato javno pozivamo Vlado Republike Slovenije, da razkrije predvidene finančne posledice dogovora med Vlado in zdravniškimi sindikati, in sicer po posameznih postavkah, torej:
  1. finančne posledice spremenjenih uvrstitev zdravniških delovnih mest oziroma uvedbe novih, višje vrednotenih delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov,
  2. finančne posledice nagrajevanja zdravnikov in zobozdravnikov za preseganje dogovorjenih standardov in normativov, uveljavljenih s Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike,
  3. finančne posledice nagrajevanja iz naslova programa skrajševanja čakalnih dob in delež teh sredstev, ki bodo namenjena za nagrajevanje ostalih zaposlenih v zdravstvu, ki sodelujejo pri obravnavi bolnikov in poškodovancev, ki bodo obravnavani v okviru programa skrajševanja čakalnih dob,
  4. finančne posledice predlagane spremembe najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji iz 57. v 60. plačni razred.
Glede na to, da vladna stran od sindikalne strani vsakič znova zahteva predložitev finančnih posledic sindikalnih predlogov in jih iz tedna v teden preračunava (kar je razumljivo), se nam zdi po drugi strani popolnoma nesprejemljivo in nerazumljivo, da navedenih informacij o finančnih posledicah že sklenjenih dogovorov kljub večkratnim zahtevam sindikalne strani ne želi razkriti niti pol leta po sklenitvi dogovora z zdravniškimi sindikati. Transparentnost glede tega vprašanja je nujna predvsem glede na informacije o realizaciji nekaterih od navedenih postavk, ki jih v zvezi s tem dobivamo iz zdravstvenih zavodov.
V PSRSJS smo prepričani, da je potrebno za ohranitev ustreznih razmerij pri vrednotenju delovnih mest spremeniti vrednotenje številnih delovnih mest tudi nad 26. plačnim razredom, od katerih bo potrebno nekatere obravnavati še dodatno zaradi spremenjenega vrednotenja delovnih mest zdravnikov. Pogajanja o tem bi se morala pričeti že v mesecu maju 2017, pa vendar vladna stran vztrajno odlaga začetek pogajanj o tem, kljub temu, da smo prepričani, da je potrebno za doseganje razmerij znotraj enotnega plačnega sistema anomalije odpravljati glede na vrednotenje vseh delovnih mest v javnem sektorju. PSRSJS je bila sicer pripravljena dodatne predloge na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi podati in obravnavati tudi po zaključenih pogajanjih o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, vendar ocenjujemo, da vladni predlogi izpuščajo velik del javnih uslužbencev in rušijo enoten plačni sistem. Skrivanje podatka o pričakovanih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati skupaj z vladnimi predlogi odprave anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi, kaže na to, da Vlada želi na račun ene skupine zaposlenih v javnem sektorju na cedilu pustiti velik del javnih uslužbencev, ki upravičeno in legitimno pričakujejo odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki jih zasedajo v primerjavi z drugimi delovnimi mesti v javnem sektorju.
Glede na to, da po postavljeni zahtevi sindikalne strani po informaciji o prej omenjenih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati do nadaljevanja pogajanj ni prišlo, razumemo to potezo Vlade kot prekinitev pogajanj. Takšna prekinitev pogajanj z zavračanjem zahtevanih podatkov je za PSRSJS nesprejemljiva, zato od Vlade RS pričakujemo jasne odgovore na zastavljena vprašanja oziroma predstavitev zahtevanih informacij, enakopravno obravnavo javnih uslužbencev v vseh dejavnostih javnega sektorja, prilagoditev vladnega predloga spremenjenemu vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju ter izpolnitev dogovorjenih obveznosti do zaposlenih z zagotovitvijo dodatnih sredstev za ta namen.
Če navedeno ne bo izpolnjeno, se bomo sindikati, ki delujemo v okviru PSRSJS, odločali o zaostritvi sindikalnih aktivnosti za izpolnitev dogovorjenih zavez, zlasti iz dogovora iz decembra 2016, sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam iz meseca julija 2017 in za ohranitev enotnega plačnega sistema in ponovne vzpostavitve razmerij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju.

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja