Novela ZViS, demokratizacija (Makovec Brenčič), 2016
MIZŠ se je po več propadlih poskusih predhodnikov, da bi pripravili celovito prenovo Zakona o visokem šolstvu, pod ministrico dr. Majo Makovec Brenčič lotilo priprave njegove novelacije. Sklicujoč se na zgolj del Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 si je za cilj zadalo izpeljati troje sprememb:
- znižanje pogojev za izvajanje pouka v angleščini, da bi razširili trg izrednega študija v tujino (novost so promovirali kot t.i. "internacionalizacijo"),
- omejitev pristojnosti NAKVIS pri akreditiranju in spreminjanju študijskih programov, s čimer bi univerze lažje in hitreje lahko izvajala notranje kurikularne varčevalne ukrepe (t.i. "kakovost") in
- zakonska določitev obsega in rasti proračunskega financiranja visokega šolstva.
VSS se je dejavno vključil v nastajanje novele, ki je trajalo leto dni. Izpogajal je vključitev členov, ki so uveljavili demokratizacijo univerz in članic, in sicer:
- uzakonitev neposrednih in splošnih volitev rektorjev in dekanov z neposredno, a ponderirano volilno pravico tudi strokovnih delavcev in študentov,
- skupno časovno omejitev mandatov rektorjev in dekanov,
- predvidene postopke za razrešitev rektorjev in dekanov.
Finančni del novele določa postopno, 15-letno rast proračunskih sredstev za študijsko dejavnost do ciljnega 1 % BDP in brez vmesnih letnih zniževanj. S tem se je začela finančna stabilizacija visokega šolstva, ki je materialni pogoj za odpravljanje izkoriščanja zaposlenih in zlorab. Ni pa ta novela uredila tudi financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja, temveč to področje še naprej delegira ZRRD in ARRS.
Največ javne polemike je bila deležna t.i. "internacionalizacija", in sicer večinoma z argumenti varovanja slovenščine in le redko z argumentom varovanja dostopnosti brezplačnih vpisnih mest za državljane, ob tem da novela ni posegla v neurejeno razmejitev med rednim in izrednim študijem. Po objavi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ, ki je predlagani jezikovni člen ocenila kot neustaven, ga je koalicija umaknila. Preostanek novele je bil sprejet 30. 11. 2016.
Členi o volitvah in mandatu rektorjev in dekanov so stopili v veljavo 15. 6. 2017. Volitve rektorja UL za mandatno obdobje 2017-2021 ter volitve nekaj dekanov UL so potekale po novem sistemu. Strokovni delavci so se jih udeležili v velikem deležu in s tem podelili legitimnost novemu volilnemu sistemu in politiki VSS za demokratizacijo univerz.
Izbor dokumentov je objavljen tule.