Vlada naj namesto inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam na Brdu takoj in brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe

Ljubljana, 4. februar 2021

 

Podpisane organizacije, predstavnice zaposlenih in študentov, ki tvorijo akademsko skupnost, protestiramo proti zasnovi »delovnega posveta« med vlado, visokošolskimi zavodi in delodajalskimi združenji, ki je sklican na Brdu pri Kranju danes ob 17h. Vlado pozivamo, da namesto uprizarjanja inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam že na seji pred tem brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe za prihodnje študijsko leto, ki je bil po večmesečnih usklajevanjih usklajen med MIZŠ in zavodi. Strateškega razmisleka ni mogoče opraviti v enem večeru, je pa potreben in mora biti kontinuiran. Vključevati mora vse reprezentativne visokošolske partnerje in stroko, ne pa le vladnih izbrancev.

S podpisovanjem Peticije proti uničevanju visokega šolstva in znanosti, ki se nadaljuje, so naši zahtevi po takojšnjem soglasju k razpisu pritrdile vse ključne akademske institucije in okoli 13.000 posameznikov.

 

Predsednik vlade je ob blokadi obravnave in potrditve razpisa za vpis prejšnji teden razglasil, da je ta razpis strateški dokument, da v Sloveniji izobražujemo preveč družboslovcev, humanistov in umetnikov v primerjavi z drugimi razvitimi državami ter da bo MGRT v dveh delovnih dneh pripravilo strokovno prognozo prihodnjih kadrovskih potreb trga delovne sile. Sledilo je še večje presenečenje. Za danes ob 17h je predsednik vlade sklical »delovni posvet pred dokončno obravnavo soglasja k vsebini razpisa za vpis« in nanj povabil poleg več članov vlade tri rektorje javnih univerz, 11 rektorjev in dekanov malih, večinoma zasebnih visokošolskih zavodov in 8 predsednikov delodajalskih združenj. Ob tem ugotavljamo naslednje.

- Nesprejemljivo je, da namerava vlada odločati o razpisu za vpis na študijske programe šele po tem posvetu, torej morda celo šele čez en teden (dan pred informativnima dnevoma).

- Delovnega posveta s tako sestavo ne moremo imeti za strokovni posvet, ki bi lahko dal tehtne strokovne smernice za določanje disciplinarnih proporcev med vpisnimi mesti, saj na njem ne bo niti strokovnjakov za trg dela in za izobraževanje (ti bi lahko razložili razliko med izobraževanjem, ki je naloga univerz, in usposabljanjem, ki večinoma poteka v delovnih organizacijah), niti predstavnikov drugih skupin, kot so študentske skupnosti, sindikati ter  nevladni sektor.

- Neprimerno je, da bo predstavnikov malih zasebnih visokošolskih zavodov s po nekaj deset vpisanimi študenti skupaj skoraj štirikrat več kot rektorjev javnih univerz. To že vnaprej pomeni favoriziranje zasebnih zavodov in njihovih interesov.

- Nelogično in nesprejemljivo je tudi številčno razmerje med vabljenimi predstavniki delodajalskih združenj in javnih univerz. Poleg tega se sprašujemo, kakšen bo v razpravi o prihodnjih zaposlitvenih možnostih diplomantov doprinos zastopnikov tistih segmentov gospodarstva, ki zaposlujejo večinoma poklicno in srednješolsko izobražene kadre.

- Povsem nesprejemljivo je, da gradivo, ki bo podlaga za posvet, in morebitni »pogoji«, ki jih bo postavila vlada, niso znani vnaprej. Na tak nespodoben in ponižujoč pristop kot predstavniki akademske skupnosti nikakor ne pristajamo.

 

Trditev, da je razpis za vpis strateški dokument, je nesmiselna. Gre za vsakoletni izvedbeni dokument, ki sledi strateškim dokumentom, kot je Nacionalni program visokega šolstva.

Predsednik vlade trdi, da se v Sloveniji izobražuje preveč študentov na področjih družboslovja, humanistike in umetnosti (po njegovih navedbah 39 %) ter premalo na področjih naravoslovja, tehnike in informatike (po njegovih navedbah 37 %). V resnici je v študijskem letu 2019–2020 v RS programe terciarnega izobraževanja na področjih umetnosti in humanistike ter družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti (področji 02 in 03 po klasifikaciji KLASIUS P-16) obiskovalo 13.137 (17 %) študentov, programe naravoslovja, matematike in statistike, IKT, tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva pa 23.323 (30 %) od vseh študentov. Po podatkih EUROSTAT-a za leto 2018 je to razmerje v Sloveniji 18 : 29, medtem ko je v državah EU 27 to razmerje 21 : 28 (in v Avstriji 21 : 30, Nemčiji 21 : 37, VB 26 : 29, Švici 18 : 27, Franciji 22 : 26).  V Sloveniji je povprečno dejansko manj študentov družboslovja, humanistike in umetnosti kot v drugih evropskih državah kot v zahodni Evropi ter več na področjih tehnike, naravoslovja in informatike.

Študijske programe je tudi izjemno težavno povezovati s poklici na trgu dela. Razen nekaterih izjem (praviloma pri reguliranih poklicih) je nemogoče napovedati, v katerem poklicu se bo zaposlil diplomant visokošolskega programa, pa naj bo to diplomirani ekonomist ali diplomirani strojnik. Ta nepredvidljivost je bila velika že v času pred epidemijo, zdaj je tem večja. Zato bistveni vpliv na razvoj gospodarskih panog ali posameznih dejavnosti ne bo dosežen s spreminjanjem števil vpisnih mest, temveč le s spodbujanjem raziskav in razvoja na ciljnih področjih ter z zagotavljanjem ustreznih pogojev za študij na teh področjih.

Projekt spremljanja zaposljivosti diplomantov visokega šolstva se na pristojnem ministrstvu pripravlja že nekaj let. Deležniki smo v pripravo in izvedbo tega projekta vključeni, proces pa je dolgotrajen in zahteven. Pri dolgoročnem strateškem usmerjanju razvoja slovenskega gospodarstva ne gre za tematiko, ki jo je mogoče rešiti na eni sami večerni grajski seansi z administrativnim posegom v števila vpisnih mest. Pri tem gre namreč za oblikovanje široke palete politik (npr. raziskovalno-razvojne in štipendijske politike, politike vseživljenjskega izobraževanja, itd.), ki bo ciljno usmerjena v razvoj tistih gospodarskih panog, za katere obstaja družbeni konsenz o njihovem pomenu.

Če na slovenskem trgu dela obstaja kakšna anomalija v poklicni strukturi, ta izhajajoč iz podatkov Zavoda za zaposlovanje izvira kvečjemu iz hipertrofije zasebnih družboslovnih fakultet. Tistih torej, h katerim želi predsednik vlade administrativno preusmerjati študente. Podatki ZRSZ namreč kažejo, da je še največ povpraševanja po diplomantih v tistih poklicih javnega sektorja, kjer je veliko fluktuacije (v zdravstvu zaradi pogostih odpovedi zaradi izčrpanosti zdravnikov in medicinskih sester, v šolstvu pa zaradi velikega absolutnega števila). Največ brezposelnih diplomantov pa ima diplome iz poslovnih ved in prava, kjer deluje največ visokošolskih koncesionarjev.

Ne glede na vse navedeno si reprezentativni predstavniki akademske skupnosti želimo dialoga o razvoju poklicev in prihodnjih dolgoročnih potrebah trga dela, vendar mora ta dialog potekati strokovno in med vsemi deležniki, torej med predstavniki dijakov, študentov, zaposlenih, kariernih centrov, zavoda za zaposlovanje, nevladnih organizacij, agencije za kakovost in drugih, ki so ključni za strokovno razpravo o prihodnosti slovenskega visokošolskega prostora. Le na takšnem dialogu, ki celovito in z različnih vidikov osvetli vlogo univerz in študijskih programov v družbi ter njihovo povezavo s trgom dela, lahko temelji strateški premislek o politikah visokega šolstva, raziskovanja in trga dela.

V tem trenutku pa od vlade pričakujemo, da bo nemudoma in brez pogojevanja potrdila pripravljeni in usklajeni Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022.

 

Članstvo in širšo javnost smo že pozvali in jih še pozivamo k podpori Peticiji proti uničevanju visokega šolstva in znanosti, ki ima institucionalno podporo prav vseh pomembnih javnih visokošolskih in raziskovalnih ustanov ter sindikatov, študentskih, dijaških in drugih organizacij.

 

Podpisniki (po abecednem vrstnem redu)

 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture,

zanj Branimir Štrukelj, glavni tajnik

 

Študentska organizacija Slovenije,

zanjo Klemen Peran, predsednik

 

Visokošolski sindikat Slovenije,

zanj dr. Marko Marinčič, predsednik

 

 

Izjava VSS - Sindikata UL o spolnem nadlegovanju na univerzi

V javnosti lahko v zadnjem času spremljamo poročanje o dveh primerih profesorskega spolnega nadlegovanja študentk. Visokošolski sindikat Slovenije – Sindikat UL najprej pozdravlja pionirske korake v smeri doslednega in strogega sankcioniranja spolnega nadlegovanja v slovenskem visokošolskem prostoru in izreka priznanje študentkam, ki so se izpostavile, ter tistim organom FF, AGRFT in UL, ki so oz. še bodo na dogajanje ustrezno reagirali. Do takšnih dejanj mora v akademski kulturi vsekakor veljati ničelna toleranca. Ob tem pa se ne moremo izogniti nekaterim ugotovitvam.

1. Nedopustno je, da je prvi primer doživel dovolj ostro obravnavo šele v habilitacijskem postopku, kjer je študentski svet uporabil edini še preostali vzvod in podal negativno mnenje. Resda volitve in ponovne izvolitve v nazive niso najboljše mesto za sankcioniranje neprimernega vedenja pedagogov, saj ne vključujejo pravno kredibilnih dokaznih postopkov, a študentje so to potezo potegnili šele potem, ko v disciplinskem postopku ni bilo ustreznih rezultatov. Če bi šlo za rednega profesorja, ki habilitacijskim postopkom sploh ni več podvržen, bi zadeve ostale neustrezno naslovljene. UL sicer ima Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih in študentov, ki okvirno določa postopke, načela (zaščito žrtev, preverjanje dejstev in izpovedi ter možnost prijavljenega, da se brani) in sankcije. Toda zaradi pomanjkanja pravne prakse prijav, preiskovanja in sankcioniranja spolnega nadlegovanja in zaradi tradicije pometanja nečednosti pod preprogo pravilnik doslej ni dal pravih rezultatov. Treba ga bo nadgraditi, pa tudi dosledno implementirati. Pozdravljamo napoved vodstva FF, da bo v kratkem predstavilo natančnejši protokol za obravnavo primerov domnevnega spolnega nadlegovanja, ki ga pripravlja že nekaj časa. Enak korak pričakujemo tudi od vodstva UL. V protokolu bo treba dati ustrezen poudarek tudi trpinčenju (mobingu) nad sodelavci, saj je tudi to resen problem v javnem sektorju in tudi v visokem šolstvu.

2. V preteklih tednih razvpiti primer spolnega nadlegovanja, kot kaže, ni edini. To, da se je prva prijava v stoletni zgodovini UL zgodila na FF, ni pokazatelj tega, da bi bilo nadlegovanje prisotno samo ali predvsem na tej fakulteti, temveč je gotovo tudi posledica večje občutljivosti na te pojave, večje kritičnosti in boljše organiziranosti študentk in študentov. Za dvig ozaveščenosti študentk in študentov pa sami pravilniki in protokoli ne bodo zadoščali. Od vodstev UL in članic pričakujemo, da bodo študentkam in študentom ter zaposlenim posredovala strokovne informacije o prepoznavanju spolnega nadlegovanja in trpinčenja in da bodo spodbujala žrtve k podajanju prijav ter jim zagotovile ustrezno zaščito. Brez uradnih prijav ni postopkov, brez postopkov se ne uveljavi pravna praksa, brez te pa se kultura zlorab moči samo nadaljuje.

3. Nedopustno je tudi, da zaupna gradiva senata FF z varovanimi osebnimi podatki, še posebej o žrtvah, postanejo medijska vsebina. Takšna zloraba senatorskih pravic in dolžnosti je skrajno neodgovorna. Sprožila je politizacijo, v kateri bo konkretni primer izgovor za napade na visoko šolstvo. To politizacijo zavračamo.

Univerza in njene članice bodo ubranile svojo integriteto tako, da bodo poskrbele za ozaveščanje in spodbude študentkam, študentom in zaposlenim, naj prijavljajo spolno nadlegovanje in mobing, in sprejele natančnejša pravila o postopkih v takih primerih. Od vodstev zahtevamo jasno in transparentno držo glede spolnega nadlegovanja; nujna je takojšnja in ostra obravnava tega in vseh podobnih primerov, sankcije morajo biti stroge in sorazmerne dejanjem, kadar so prepoznani indici za to, pa jih je potrebno odstopiti organom pregona. Visokošolski prostor ima priložnost, da z večjo občutljivostjo do nesprejemljivih pojavov in z oblikovanjem učinkovitih postopkov da zgled tudi drugim segmentom družbe.

V Ljubljani, 2. 2. 2021

dr. Gorazd Kovačič,

predsednik VSS – Sindikata UL

Peticija proti uničevanju javnega visokega šolstva in znanosti

Podpisani članice in člani akademske skupnosti s to peticijo ostro protestiramo proti posegom Vlade RS v visoko šolstvo in znanost. Gre za nerazumne poteze, s katerimi trenutna izvršna oblast spodjeda sisteme, ki so eden od zgodovinskih temeljev Republike Slovenije. Brez skupnosti zavezanih avtonomnih institucij, ki so intelektualni razvoj v naših krajih omogočale celo že pred ustanovitvijo univerz, sedanje države ne bi bilo. Tudi Državnega zbora kot nosilca suverenosti ne.

Vladna koalicija je z določbami Zakona o izvrševanju proračuna onemogočila zaposlovanje na raziskovalnih projektih in zaposlovanje mladih raziskovalcev celo v primerih, ko so bili projekti že pridobljeni in sredstva za zaposlitve že zagotovljena.

Poleg tega je vlada nepričakovano in v neskladju z dosedanjo prakso odložila potrditev razpisa za vpis v visokošolske zavode, čeprav je bil tako kot vsa leta poprej usklajen s pristojnim ministrstvom. To se je zgodilo tik pred že davno napovedanimi informativnimi dnevi. Resorna ministrica se tej nerazumljivi odločitvi, ki bi jo morala razumeti kot izraz nezaupanja, doslej ni zoperstavila.

Dejstvo, da bi bil iz morebitnih administrativnih omejitev vpisa izvzet samoplačniški študij, ne potrebuje komentarja.

Čeprav smo številni podpisniki pogosto kritizirali sedanji sistem visokega šolstva in znanosti in teh kritik ne bomo opustili, menimo, da se je treba tovrstnim destruktivnim dejanjem, ki ogrožajo same temelje našega razvoja in ta hip – čisto konkretno – usodo cele generacije prihodnjih študentov, z vsem civilnim pogumom upreti. Podpisani nimamo enakih političnih prepričanj in se tudi v pogledih na prihodnost visokega šolstva in znanosti razlikujemo. Enotni pa smo v mnenju, da strankarska politika in zasebni interesi ne smejo ogroziti tistih temeljev, od katerih je odvisna prihodnost prebivalcev Republike Slovenije.

Dijaška organizacija Slovenije,
Inštitut za novejšo zgodovino,
Kemijski inštitut,
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam,
Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije,
Univerza na Primorskem,
Univerza v Ljubljani,
Univerza v Mariboru,
Sindikat vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije,
Študentska organizacija Slovenije,
Visokošolski sindikat Slovenije,
Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

*

Posameznice in posamezniki lahko sopodpišete peticijo tule in jo tudi pošljete poslanskim skupinam DZ skupaj s predlogoma amandmajev k PKP8 za odpravo vladne blokade razpisa za vpis na študijske programe in projektnega zaposlovanja.

Javni poziv ministrici za izobraževanje ob vladnih blokadah javnega visokega šolstva in znanosti

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo s presenečenjem prebrali novico, da Vlada RS ni sprejela razpisa za vpis v  visokošolske študijske programe, ki ga je pristojno ministrstvo uskladilo z visokošolskimi zavodi. Ozadij in razlogov za tako odločitev ne poznamo in se nam v tem hipu ne zdijo pomembni, vidimo pa neposredno analogijo z blokado zaposlovanja na raziskovalnih projektih, tudi na tistih, ki že imajo zagotovljena sredstva. Za zasebne ustanove nazadnje omenjeni ukrep ne velja. Če gre za načrten poskus destabilizacije javnega visokega šolstva in znanosti in za pretakanje proračunskega denarja k izbranim zasebnim družboslovnim fakultetam, ki jim je vlada že naročila popravke raziskovalnega zakona, napovedujemo, da se bomo temu z vsemi sredstvi uprli.

Glede blokade raziskovalnih projektov bomo skušali prek svoje sindikalne centrale KSS Pergam v Državnem zboru uveljaviti amandma, ki to rušilno omejitev odpravlja.

Glede blokade razpisa za vpis od ministrice dr. Simone Kustec pričakujemo odločen angažma, če ne preko vlade, pa pri svoji poslanski skupini. Vladno soglasje k razpisu je bilo odpravljeno že v interventnem zakonu PKP3 (za študijsko leto 2020/21). To je skladno z dolgoletno težnjo, da bi univerze razpise krojile v večji meri avtonomno. Zato poslanke in poslance Državnega zbora pozivamo, da enak člen vnesejo tudi v novi interventni zakon.

Čeprav sta bila visoko šolstvo in znanost v dejavnostih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v tem mandatu komaj opazna, zagotavljamo, da ob tako neodgovornem ogrožanju za razvoj in napredek ključnih področij ministričin molk ali prikimavanje ne bosta ostala neopažena. Opazili ju bomo, in to zelo naglas. Celotna akademska skupnost jo bo pozvala k takojšnjemu odstopu.

 

Za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik

Ljubljana, 29. 1. 2021

P. S.:

-- Videoposnetek okrogle mize Študentskega sociološkega društva Sociopatija 30. 1. 2021, kjer podpredsednik VSS, dr. Gorazd Kovačič razloži večlinijski napad vlade na javne univerze in javne inštitute: https://fb.watch/3llGgYkllV/

-- VSS in UL sta pripravila predlog amandmajev k PKP8 za odpravo vladne blokade razpisa za vpis na študijske programe in projektnega zaposlovanja in peticijo. K njej so pristopile vse tri javne univerze, koordinacija samostojnih inštitutov Kosris, SVIZ, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Posameznice in posamezniki lahko sopodpišete peticijo tule in jo tudi pošljete poslancem DZ skupaj s predlogoma amandmajev k PKP8.

-- Izjava VSS, SVIZ in ŠOS: Vlada naj namesto inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam na Brdu takoj in brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe (4. 2. 2021).

-- Pismo VSS FDV ministrici in kolegici Simoni Kustec (4. 2. 2021).

Avtor: Tomaž Lavrič, Mladina, 29. 1. 2021

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, na novinarski konferenci po seji vlade 4. 2. 2021

Uničevanje Radia Študent spodkopava legitimnost študentskega organiziranja

 Odprto pismo Visokošolskega sindikata Slovenije Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani

 

Visokošolski sindikat Slovenije se pridružuje številnim drugim organizacijam in posameznikom, ki v teh dneh ocenjujejo, da bi bilo finančno uničenje Radia Študent, ki ga načrtuje njegova ustanoviteljica, ŠOU v Ljubljani, barbarsko dejanje. Poleg tega želimo opozoriti vodstvo ŠOU v Ljubljani tudi na to, da bi s tem dejanjem zabilo pomemben žebelj v krsto legitimnosti študentskega interesnega predstavništva. Z žalostjo ugotavljamo, da so študentje v tej epidemiji in interventnih zakonih ena od najbolj prizadetih in pozabljenih skupin, kar kratkoročno povzroča resen upad motivacije za študij, srednjeročno pa lahko po koncu pandemije vodi v nov val izseljevanja mladih. Ocenjujemo, da vlada ignorira predloge Študentske organizacije Slovenije tudi zato, ker je študentsko organiziranje zaradi številnih afer v ŠOU izgubilo družbeni ugled in politični vpliv. Ta trend bi lahko obrnil samo neposreden angažma študentov v prihodnjem semestru, na primer v obliki študentske "stavke", o čemer so študentske organizacije po našem vedenju že razmišljale. Tovrstne oblike pritiska bodo uspešne le, če bodo študentske organizacije uspele mobilizirati dovolj študentk in študentov za sodelovanje in če bodo prepričale akademsko in širšo javnost o legitimnosti zahtev. V VSS verjamemo v legitimnost zahteve po večji državni interventni pomoči študentkam in študentom, ki so jih prizadeli izolacija, deložacija iz študentskih domov, izpad dohodkov in prekinjeno osamosvajanje od staršev. Pri takih zahtevah smo člani akademske skupnosti vselej pripravljeni podpreti študente. Bojimo pa se, da bo ŠOU v Ljubljani z uničenjem Radia Študent dokončno zapravila svojo legitimnost in možnosti za zavezništvo z angažiranim delom študentov. Če bo s tem zapravila priložnost za uspešno mobilizacijo študentk in študentov v tem kritičnem trenutku za njihov materialni in politični položaj, najbrž ni daleč dan, ko bo država ukinila financiranje študentskih organizacij in preusmerila koncesijsko dajatev od študentskega dela za druge namene.

V Ljubljani, 9. 1. 2021

Gorazd Kovačič, predsednik VSS – Sindikata UL,

Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

 

Nacionalni program visokega šolstva 2021-2030

 

Svet za visoko šolstvo je junija 2020 imenoval »ekspertno skupino« za pripravo izhodišč za Nacionalni program visokega šolstva 2021–2030. Dejansko je šlo za rektorje, ki so medse povabili izbrane predstavnike deležnikov. Sprva so izključili sindikate, potem ko je VSS protestiral pri ministrici, pa je predsednica sveta izbrala nekega kooperativnega sindikalista, ki ni iz VSS. Izključeni so bili tudi raziskovalni inštituti in zasebne fakultete.

Izdelek, ki ga je rektorska »ekspertna skupina« napisala po pol leta dela, je razočaranje. Poln je visoko letečih besed in ciljev, a vsebinsko in tudi jezikovno skromen. Čeprav napoveduje, da bo slovensko visoko šolstvo do leta 2030 v evropski špici in da bomo imeli individualiziran študij, si ne upa zapisati konkretnih in izvedljivih ciljev, s katerimi bi presegli sedanjo varčevalno naravnanost celotnega sistema. V dokumentu tako ni npr. odprave slabšega vrednotenja poučevanja malih skupin študentov, polnega financiranja doktorskega študija in vključitve poučevanja na tretji stopnji v redno delo, financiranja sobotnega leta, stabilnega financiranja infrastrukture in raziskovalnih delovnih mest, beseda proračun(ski) se v dokumentu celo sploh ne pojavi. V rektorskih izhodiščih tudi ni nobene analize stanja in ovir, zaradi katerih Slovenija doživlja beg možganov. Besedilo marsikje vsebuje nerazumljive fraze, kot je »visokošolski ekosistem«, in dvoumne stavke. Nekatere med njimi je mogoče razumeti tudi tako, da se zavzemajo za fleksibilizacijo pedagoškega normativa, spremembo upravljanja iz participativnega v korporativno ter širjenje plačljivega študija in krčenje brezplačnih vpisnih mest. Ob tem da se dokument zavzema za sproščanje pogojev za izvajanje študijskih programov v angleščini, ni jasno, ali naj bi bili ti namenjeni predvsem samoplačnikom, ali tudi rednim študentom. VSS je opozoril deležnike, da bi v drugem primeru tukajšnja redna vpisna mesta vse bolj zasedali drugorazredni tuji študentje, ki bi v Slovenijo prihajali bolj zaradi študentskega statusa in socialnih bonitet kakor zaradi odličnosti naših fakultet, to pa bi sprožalo konflikte. Besedilo tudi ne ločuje med znanjem in veščinami in ne razume poslanstva univerze na tem področju.

VSS je 21. 12. 2020 skupaj z vsebinskimi pripombami opozoril Svet za visoko šolstvo, da visokošolska javnost o nastajanju teh izhodišč ne ve ničesar, celo dekani ne. Svet je zavrnil predlog VSS, da se najprej organizira javno razpravo, pa tudi namig, da bi bilo za ugled rektorjev bolje, če bi besedilo umaknili, saj izkazuje njihovo nerazgledanost. Deležniki so do 8. 1. 2021 dobili čas za predloge dopolnitev, kar je VSS storil in hkrati obvestil člane o dogajanju.

Verzija, ki so je »ekspertna skupina« nato predložila v sprejem Svetu za visoko šolstvo in jo je ta 9. 4. 2021 sprejel, na vseh sindikalno ključnih mestih vsebuje ustrezne popravke. Njen problem je avtonomna jezikovna politika, ki glede na pojasnila predsednika »ekspertne skupine« in rektorja UM, Zdravka Kačiča vodi v to, da naj bi tretjino do polovico vseh študijskih programov v državi izvajali izključno v angleščini. Ima pa tudi še druge pomanjkljivosti.

MIZŠ je predlog NPVŠ avgusta 2021 dalo v javno obravnavo. VSS je septembra 2021 v tem okviru poslal in objavil pripombe. V njih opozarja tudi na neoliberalne tendence, kot so krčenje brezplačnih mest in širjenje šolnin na študijskih programih, ki bi jih nekdo prepoznal kot komercialno nezanimive, favoriziranje podjetništva na prav vseh študijskih programih, odsotnost idej in zavez za finančno stabilizacijo delovnih mest raziskovalcev na univerzah, nedomišljeno favorizirane izvajanja študijskih programov v angleščini brez vzporednega izvajanja v slovenščini in celo nastavki za finančne odvode sredstev za visoko šolstvo v investicije, ki z njim nimajo zveze. Glavno kritiko je VSS namenil temu, da predlog NPVŠ nima časovnice in navedbe odgovornih subjektov za izvedbo ukrepov, temveč to delegira akcijskim načrtom, ki naj jih MIZŠ pripravi v pol leta. MIZŠ je bilo po ministrico Simono Kustec neoperativno in gluho za dialog z deležniki, obenem pa ni zavezano vključevanju deležnikov in javnosti, kot to velja za NPVŠ in ostale dokumente, ki jih sprejema DZ. VSS je predlagal ministrstvu, naj dokument umakne.

Ker ga ni umaknilo in ker ga na nekaterih pomembnih mestih ni izboljšalo, dodalo pa je celo nekaj nevarnih potaknjencev, je VSS septembra 2021 pozval poslanske skupine, naj vložijo in podprejo amandmaje k trem določbam. 1.) Črta naj se novo in neusklajeno določbo, da se bo pri distribuciji proračunskih sredstev za študijsko dejavnost upoštevalo tudi sredstva, pridobljena na trgu. 2.) Črta naj se podporo Nakvisovim načrtom, da bi poseben zakon izvzel njegove postopke iz določb ZUP. 3.) Črta naj se določbo o objavljanju rezultatov študentskih anket, saj tu prihaja do zlorab, UM kot zagovornica in izvajalka te prakse pa ni uspela dokazati njenega prispevka k večji kakovosti pedagoškega dela. Amandmaje je vložila poslanska skupina Levice, vendar jih je parlamentarna večina zavrnila in sprejela NPVŠ 2021-2030. 

Dokumenti so objavljeni tule.

Izjava Visokošolskega sindikata Slovenije ob sprejetju Strategije razvoja Univerze v Mariboru

Maribor, 26. 11. 2020

Izjava Visokošolskega sindikata Slovenije ob sprejetju Strategije razvoja Univerze v Mariboru

Senat Univerze v Mariboru je ta teden na 14. redni seji sprejel Strategijo razvoja Univerze v Mariboru 2021–2030, ki pod sloganom "Ustvari si prihodnost" določa strateške cilje Univerze v Mariboru v prihodnjem desetletju. Strategija je bila danes, 26. 11. 2020, potrjena tudi na Upravnem odboru.

V obravnavo dokumenta, ki bo v prihodnjih letih sooblikoval pomemben del slovenskega visokošolskega prostora, se je kot reprezentativni zastopnik delavcev na javnih univerzah aktivno vključil tudi Visokošolski sindikat Slovenije. Ob dejstvu, da se Univerza v Mariboru v zadnjem obdobju dokazano vedno bolj pogreza v močvirje sprenevedanja, preračunljivosti, napenjanja mišic, opuščanja socialnega dialoga in zanemarjanja svojega temeljnega poslanstva, se zdi dokument kot zbirka želja, ki z realnostjo nimajo prav veliko skupnega. Še več, nekritično zapisovanje korporativnih puhlic o »humanističnih vrednotah«, »kulturi dialoga«, »radosti ustvarjanja« ali »globalni pravičnosti« se spričo univerzitetne resničnosti zadnjega obdobja v najboljšem primeru bere kot slaba šala.

Kaj sploh dodati k dejstvu, da se rektorju med javno obravnavo ni zdelo vredno odzvati ali sploh omeniti pomislekov in predlogov sindikata?

Da je vodstvo univerze začelo izgubljati kompas, med drugim potrjuje trenutno dogajanje v zvezi z uvajanjem elektronskih volitev, izpostavljeno tudi na sejah organov. Kljub temu, da je bilo vodstvo univerze, posebej tudi rektor prof. dr. Zdravko Kačič kot oseba, odgovorna za zakonitost njenega poslovanja, večkrat izrecno opozorjeno na pasti rokohitrskega uvajanja nedomišljenih tehničnih rešitev za elektronsko glasovanje, je vztrajalo pri njihovi uvedbi. Posledice? Na nekaterih članicah (npr. Filozofski fakulteti) so se že zgodile, obremenjene z dvomi o tajnosti, skladnosti z GDPR in sploh legalnosti glasovanja. Rektor v tej situaciji namesto zagotovitve zakonitosti premore zgolj mučno sprenevedanje.

Prepričani smo, da univerze v teh težkih trenutkih ne potrebujejo strategij, ki so zasičene s praznimi frazami, temveč ureditev notranjih razmerij in stvaren pogled na vlogo, ki naj jo igrajo kot znanstvene in izobraževalne ustanove v službi prebivalstva Republike Slovenije.

Maribor, Ljubljana, 26. 11. 2020

Za Visokošolski sindikat Slovenije

red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik VSS

Izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS na UM