sreda, 03. februar 2021

Vlada naj namesto inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam na Brdu takoj in brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe

Ljubljana, 4. februar 2021

 

Podpisane organizacije, predstavnice zaposlenih in študentov, ki tvorijo akademsko skupnost, protestiramo proti zasnovi »delovnega posveta« med vlado, visokošolskimi zavodi in delodajalskimi združenji, ki je sklican na Brdu pri Kranju danes ob 17h. Vlado pozivamo, da namesto uprizarjanja inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam že na seji pred tem brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe za prihodnje študijsko leto, ki je bil po večmesečnih usklajevanjih usklajen med MIZŠ in zavodi. Strateškega razmisleka ni mogoče opraviti v enem večeru, je pa potreben in mora biti kontinuiran. Vključevati mora vse reprezentativne visokošolske partnerje in stroko, ne pa le vladnih izbrancev.

S podpisovanjem Peticije proti uničevanju visokega šolstva in znanosti, ki se nadaljuje, so naši zahtevi po takojšnjem soglasju k razpisu pritrdile vse ključne akademske institucije in okoli 13.000 posameznikov.

 

Predsednik vlade je ob blokadi obravnave in potrditve razpisa za vpis prejšnji teden razglasil, da je ta razpis strateški dokument, da v Sloveniji izobražujemo preveč družboslovcev, humanistov in umetnikov v primerjavi z drugimi razvitimi državami ter da bo MGRT v dveh delovnih dneh pripravilo strokovno prognozo prihodnjih kadrovskih potreb trga delovne sile. Sledilo je še večje presenečenje. Za danes ob 17h je predsednik vlade sklical »delovni posvet pred dokončno obravnavo soglasja k vsebini razpisa za vpis« in nanj povabil poleg več članov vlade tri rektorje javnih univerz, 11 rektorjev in dekanov malih, večinoma zasebnih visokošolskih zavodov in 8 predsednikov delodajalskih združenj. Ob tem ugotavljamo naslednje.

- Nesprejemljivo je, da namerava vlada odločati o razpisu za vpis na študijske programe šele po tem posvetu, torej morda celo šele čez en teden (dan pred informativnima dnevoma).

- Delovnega posveta s tako sestavo ne moremo imeti za strokovni posvet, ki bi lahko dal tehtne strokovne smernice za določanje disciplinarnih proporcev med vpisnimi mesti, saj na njem ne bo niti strokovnjakov za trg dela in za izobraževanje (ti bi lahko razložili razliko med izobraževanjem, ki je naloga univerz, in usposabljanjem, ki večinoma poteka v delovnih organizacijah), niti predstavnikov drugih skupin, kot so študentske skupnosti, sindikati ter  nevladni sektor.

- Neprimerno je, da bo predstavnikov malih zasebnih visokošolskih zavodov s po nekaj deset vpisanimi študenti skupaj skoraj štirikrat več kot rektorjev javnih univerz. To že vnaprej pomeni favoriziranje zasebnih zavodov in njihovih interesov.

- Nelogično in nesprejemljivo je tudi številčno razmerje med vabljenimi predstavniki delodajalskih združenj in javnih univerz. Poleg tega se sprašujemo, kakšen bo v razpravi o prihodnjih zaposlitvenih možnostih diplomantov doprinos zastopnikov tistih segmentov gospodarstva, ki zaposlujejo večinoma poklicno in srednješolsko izobražene kadre.

- Povsem nesprejemljivo je, da gradivo, ki bo podlaga za posvet, in morebitni »pogoji«, ki jih bo postavila vlada, niso znani vnaprej. Na tak nespodoben in ponižujoč pristop kot predstavniki akademske skupnosti nikakor ne pristajamo.

 

Trditev, da je razpis za vpis strateški dokument, je nesmiselna. Gre za vsakoletni izvedbeni dokument, ki sledi strateškim dokumentom, kot je Nacionalni program visokega šolstva.

Predsednik vlade trdi, da se v Sloveniji izobražuje preveč študentov na področjih družboslovja, humanistike in umetnosti (po njegovih navedbah 39 %) ter premalo na področjih naravoslovja, tehnike in informatike (po njegovih navedbah 37 %). V resnici je v študijskem letu 2019–2020 v RS programe terciarnega izobraževanja na področjih umetnosti in humanistike ter družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti (področji 02 in 03 po klasifikaciji KLASIUS P-16) obiskovalo 13.137 (17 %) študentov, programe naravoslovja, matematike in statistike, IKT, tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva pa 23.323 (30 %) od vseh študentov. Po podatkih EUROSTAT-a za leto 2018 je to razmerje v Sloveniji 18 : 29, medtem ko je v državah EU 27 to razmerje 21 : 28 (in v Avstriji 21 : 30, Nemčiji 21 : 37, VB 26 : 29, Švici 18 : 27, Franciji 22 : 26).  V Sloveniji je povprečno dejansko manj študentov družboslovja, humanistike in umetnosti kot v drugih evropskih državah kot v zahodni Evropi ter več na področjih tehnike, naravoslovja in informatike.

Študijske programe je tudi izjemno težavno povezovati s poklici na trgu dela. Razen nekaterih izjem (praviloma pri reguliranih poklicih) je nemogoče napovedati, v katerem poklicu se bo zaposlil diplomant visokošolskega programa, pa naj bo to diplomirani ekonomist ali diplomirani strojnik. Ta nepredvidljivost je bila velika že v času pred epidemijo, zdaj je tem večja. Zato bistveni vpliv na razvoj gospodarskih panog ali posameznih dejavnosti ne bo dosežen s spreminjanjem števil vpisnih mest, temveč le s spodbujanjem raziskav in razvoja na ciljnih področjih ter z zagotavljanjem ustreznih pogojev za študij na teh področjih.

Projekt spremljanja zaposljivosti diplomantov visokega šolstva se na pristojnem ministrstvu pripravlja že nekaj let. Deležniki smo v pripravo in izvedbo tega projekta vključeni, proces pa je dolgotrajen in zahteven. Pri dolgoročnem strateškem usmerjanju razvoja slovenskega gospodarstva ne gre za tematiko, ki jo je mogoče rešiti na eni sami večerni grajski seansi z administrativnim posegom v števila vpisnih mest. Pri tem gre namreč za oblikovanje široke palete politik (npr. raziskovalno-razvojne in štipendijske politike, politike vseživljenjskega izobraževanja, itd.), ki bo ciljno usmerjena v razvoj tistih gospodarskih panog, za katere obstaja družbeni konsenz o njihovem pomenu.

Če na slovenskem trgu dela obstaja kakšna anomalija v poklicni strukturi, ta izhajajoč iz podatkov Zavoda za zaposlovanje izvira kvečjemu iz hipertrofije zasebnih družboslovnih fakultet. Tistih torej, h katerim želi predsednik vlade administrativno preusmerjati študente. Podatki ZRSZ namreč kažejo, da je še največ povpraševanja po diplomantih v tistih poklicih javnega sektorja, kjer je veliko fluktuacije (v zdravstvu zaradi pogostih odpovedi zaradi izčrpanosti zdravnikov in medicinskih sester, v šolstvu pa zaradi velikega absolutnega števila). Največ brezposelnih diplomantov pa ima diplome iz poslovnih ved in prava, kjer deluje največ visokošolskih koncesionarjev.

Ne glede na vse navedeno si reprezentativni predstavniki akademske skupnosti želimo dialoga o razvoju poklicev in prihodnjih dolgoročnih potrebah trga dela, vendar mora ta dialog potekati strokovno in med vsemi deležniki, torej med predstavniki dijakov, študentov, zaposlenih, kariernih centrov, zavoda za zaposlovanje, nevladnih organizacij, agencije za kakovost in drugih, ki so ključni za strokovno razpravo o prihodnosti slovenskega visokošolskega prostora. Le na takšnem dialogu, ki celovito in z različnih vidikov osvetli vlogo univerz in študijskih programov v družbi ter njihovo povezavo s trgom dela, lahko temelji strateški premislek o politikah visokega šolstva, raziskovanja in trga dela.

V tem trenutku pa od vlade pričakujemo, da bo nemudoma in brez pogojevanja potrdila pripravljeni in usklajeni Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022.

 

Članstvo in širšo javnost smo že pozvali in jih še pozivamo k podpori Peticiji proti uničevanju visokega šolstva in znanosti, ki ima institucionalno podporo prav vseh pomembnih javnih visokošolskih in raziskovalnih ustanov ter sindikatov, študentskih, dijaških in drugih organizacij.

 

Podpisniki (po abecednem vrstnem redu)

 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture,

zanj Branimir Štrukelj, glavni tajnik

 

Študentska organizacija Slovenije,

zanjo Klemen Peran, predsednik

 

Visokošolski sindikat Slovenije,

zanj dr. Marko Marinčič, predsednik