Ljubljana, 4. februar 2021
Podpisane
organizacije, predstavnice zaposlenih in študentov, ki tvorijo akademsko
skupnost, protestiramo proti zasnovi »delovnega posveta« med vlado,
visokošolskimi zavodi in delodajalskimi združenji, ki je sklican na Brdu pri
Kranju danes ob 17h. Vlado pozivamo, da namesto uprizarjanja inkvizicijskega
procesa proti javnim univerzam že na seji pred tem brez pogojevanja potrdi razpis
za vpis na študijske programe za prihodnje študijsko leto, ki je bil po
večmesečnih usklajevanjih usklajen med MIZŠ in zavodi. Strateškega razmisleka
ni mogoče opraviti v enem večeru, je pa potreben in mora biti kontinuiran. Vključevati
mora vse reprezentativne visokošolske partnerje in stroko, ne pa le vladnih izbrancev.
S podpisovanjem Peticije proti uničevanju visokega
šolstva in znanosti, ki se nadaljuje, so naši zahtevi po
takojšnjem soglasju k razpisu pritrdile vse ključne akademske institucije in okoli
13.000 posameznikov.
Predsednik vlade je ob blokadi obravnave in potrditve razpisa za vpis
prejšnji teden razglasil, da je ta razpis strateški dokument, da v Sloveniji
izobražujemo preveč družboslovcev, humanistov in umetnikov v primerjavi z
drugimi razvitimi državami ter da bo MGRT v dveh delovnih dneh pripravilo
strokovno prognozo prihodnjih kadrovskih potreb trga delovne sile. Sledilo je
še večje presenečenje. Za danes
ob 17h je predsednik vlade sklical »delovni posvet pred dokončno obravnavo
soglasja k vsebini razpisa za vpis« in nanj povabil poleg več članov vlade tri rektorje
javnih univerz, 11 rektorjev in dekanov malih, večinoma zasebnih visokošolskih
zavodov in 8 predsednikov delodajalskih združenj. Ob tem ugotavljamo naslednje.
- Nesprejemljivo je, da namerava vlada odločati o razpisu za vpis na
študijske programe šele po tem posvetu, torej morda celo šele čez en teden (dan
pred informativnima dnevoma).
- Delovnega posveta s tako sestavo ne moremo imeti za strokovni posvet, ki
bi lahko dal tehtne strokovne smernice za določanje disciplinarnih proporcev
med vpisnimi mesti, saj na njem ne bo niti strokovnjakov za trg dela in za
izobraževanje (ti bi lahko razložili razliko med izobraževanjem, ki je naloga
univerz, in usposabljanjem, ki večinoma poteka v delovnih organizacijah), niti
predstavnikov drugih skupin, kot so študentske skupnosti, sindikati ter nevladni sektor.
- Nelogično in nesprejemljivo je tudi številčno razmerje med vabljenimi
predstavniki delodajalskih združenj in javnih univerz. Poleg tega se
sprašujemo, kakšen bo v razpravi o prihodnjih zaposlitvenih možnostih
diplomantov doprinos zastopnikov tistih segmentov gospodarstva, ki zaposlujejo
večinoma poklicno in srednješolsko izobražene kadre.
- Povsem nesprejemljivo je, da gradivo, ki bo podlaga za posvet, in
morebitni »pogoji«, ki jih bo postavila vlada, niso znani vnaprej. Na tak nespodoben
in ponižujoč pristop kot predstavniki akademske skupnosti nikakor ne pristajamo.
Trditev, da je razpis za vpis strateški dokument, je
nesmiselna. Gre za vsakoletni izvedbeni dokument, ki sledi strateškim
dokumentom, kot je Nacionalni program visokega šolstva.
Predsednik vlade trdi, da se v Sloveniji izobražuje
preveč študentov na področjih družboslovja, humanistike in umetnosti (po
njegovih navedbah 39 %) ter premalo na področjih naravoslovja, tehnike in
informatike (po njegovih navedbah 37 %). V resnici je v študijskem letu
2019–2020 v RS programe terciarnega izobraževanja na področjih umetnosti in
humanistike ter družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti (področji
02 in 03 po klasifikaciji KLASIUS P-16) obiskovalo 13.137 (17 %) študentov,
programe naravoslovja, matematike in statistike, IKT, tehnike, proizvodnih
tehnologij in gradbeništva pa 23.323 (30 %) od vseh študentov. Po podatkih
EUROSTAT-a za leto 2018 je to razmerje v Sloveniji 18 : 29, medtem ko je v
državah EU 27 to razmerje 21 : 28 (in v Avstriji 21 : 30, Nemčiji 21 : 37, VB
26 : 29, Švici 18 : 27, Franciji 22 : 26).
V Sloveniji je povprečno dejansko manj študentov družboslovja,
humanistike in umetnosti kot v drugih evropskih državah kot v zahodni Evropi
ter več na področjih tehnike, naravoslovja in informatike.
Študijske programe je tudi izjemno težavno povezovati s
poklici na trgu dela. Razen nekaterih izjem (praviloma pri reguliranih
poklicih) je nemogoče napovedati, v katerem poklicu se bo zaposlil diplomant
visokošolskega programa, pa naj bo to diplomirani ekonomist ali diplomirani
strojnik. Ta nepredvidljivost je bila velika že v času pred epidemijo, zdaj je
tem večja. Zato bistveni vpliv na razvoj gospodarskih panog ali posameznih
dejavnosti ne bo dosežen s spreminjanjem števil vpisnih mest, temveč le s
spodbujanjem raziskav in razvoja na ciljnih področjih ter z zagotavljanjem
ustreznih pogojev za študij na teh področjih.
Projekt spremljanja zaposljivosti diplomantov visokega
šolstva se na pristojnem ministrstvu pripravlja že nekaj let. Deležniki smo v
pripravo in izvedbo tega projekta vključeni, proces pa je dolgotrajen in
zahteven. Pri dolgoročnem strateškem usmerjanju razvoja slovenskega
gospodarstva ne gre za tematiko, ki jo je mogoče rešiti na eni sami večerni
grajski seansi z administrativnim posegom v števila vpisnih mest. Pri tem gre
namreč za oblikovanje široke palete politik (npr. raziskovalno-razvojne in
štipendijske politike, politike vseživljenjskega izobraževanja, itd.), ki bo
ciljno usmerjena v razvoj tistih gospodarskih panog, za katere obstaja družbeni
konsenz o njihovem pomenu.
Če na slovenskem trgu dela obstaja kakšna anomalija v poklicni strukturi,
ta izhajajoč iz podatkov Zavoda za zaposlovanje izvira kvečjemu iz hipertrofije
zasebnih družboslovnih fakultet. Tistih torej, h katerim želi predsednik vlade
administrativno preusmerjati študente. Podatki ZRSZ namreč kažejo, da je še
največ povpraševanja po diplomantih v tistih poklicih javnega sektorja, kjer je
veliko fluktuacije (v zdravstvu zaradi pogostih odpovedi zaradi izčrpanosti
zdravnikov in medicinskih sester, v šolstvu pa zaradi velikega absolutnega
števila). Največ brezposelnih diplomantov pa ima diplome iz poslovnih ved in
prava, kjer deluje največ visokošolskih koncesionarjev.
Ne glede na vse navedeno si reprezentativni predstavniki
akademske skupnosti želimo dialoga o razvoju poklicev in prihodnjih dolgoročnih
potrebah trga dela, vendar mora ta dialog potekati strokovno in med vsemi
deležniki, torej med predstavniki dijakov, študentov, zaposlenih, kariernih
centrov, zavoda za zaposlovanje, nevladnih organizacij, agencije za kakovost in
drugih, ki so ključni za strokovno razpravo o prihodnosti slovenskega
visokošolskega prostora. Le na takšnem dialogu, ki celovito in z različnih
vidikov osvetli vlogo univerz in študijskih programov v družbi ter njihovo povezavo
s trgom dela, lahko temelji strateški premislek o politikah visokega šolstva,
raziskovanja in trga dela.
V tem trenutku pa od vlade pričakujemo, da bo nemudoma
in brez pogojevanja potrdila pripravljeni in usklajeni Razpis za vpis v
dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu
2021/2022.
Članstvo in širšo javnost smo že pozvali in jih še
pozivamo k podpori Peticiji
proti uničevanju visokega šolstva in znanosti, ki
ima institucionalno podporo prav vseh pomembnih javnih visokošolskih in
raziskovalnih ustanov ter sindikatov, študentskih, dijaških in drugih
organizacij.
Podpisniki (po abecednem vrstnem redu)
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture,
zanj Branimir Štrukelj, glavni tajnik
Študentska
organizacija Slovenije,
zanjo
Klemen Peran, predsednik
Visokošolski
sindikat Slovenije,
zanj
dr. Marko Marinčič, predsednik