V javnosti lahko v zadnjem času spremljamo poročanje o dveh primerih profesorskega spolnega nadlegovanja študentk. Visokošolski sindikat Slovenije – Sindikat UL najprej pozdravlja pionirske korake v smeri doslednega in strogega sankcioniranja spolnega nadlegovanja v slovenskem visokošolskem prostoru in izreka priznanje študentkam, ki so se izpostavile, ter tistim organom FF, AGRFT in UL, ki so oz. še bodo na dogajanje ustrezno reagirali. Do takšnih dejanj mora v akademski kulturi vsekakor veljati ničelna toleranca. Ob tem pa se ne moremo izogniti nekaterim ugotovitvam.
1. Nedopustno je, da je prvi primer doživel dovolj
ostro obravnavo šele v habilitacijskem postopku, kjer je študentski svet uporabil
edini še preostali vzvod in podal negativno mnenje. Resda volitve in ponovne
izvolitve v nazive niso najboljše mesto za sankcioniranje neprimernega vedenja
pedagogov, saj ne vključujejo pravno kredibilnih dokaznih postopkov, a
študentje so to potezo potegnili šele potem, ko v disciplinskem postopku ni
bilo ustreznih rezultatov. Če bi šlo za rednega profesorja, ki habilitacijskim
postopkom sploh ni več podvržen, bi zadeve ostale neustrezno naslovljene. UL
sicer ima Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih in
študentov, ki okvirno določa postopke, načela (zaščito žrtev, preverjanje
dejstev in izpovedi ter možnost prijavljenega, da se brani) in sankcije. Toda
zaradi pomanjkanja pravne prakse prijav, preiskovanja in sankcioniranja
spolnega nadlegovanja in zaradi tradicije pometanja nečednosti pod preprogo
pravilnik doslej ni dal pravih rezultatov. Treba ga bo nadgraditi, pa tudi
dosledno implementirati. Pozdravljamo napoved vodstva FF, da bo v kratkem
predstavilo natančnejši protokol za obravnavo primerov domnevnega spolnega
nadlegovanja, ki ga pripravlja že nekaj časa. Enak korak pričakujemo tudi od
vodstva UL. V protokolu bo treba dati ustrezen poudarek tudi trpinčenju
(mobingu) nad sodelavci, saj je tudi to resen problem v javnem sektorju in tudi
v visokem šolstvu.
2. V preteklih tednih razvpiti primer spolnega
nadlegovanja, kot kaže, ni edini. To, da se je prva prijava v stoletni
zgodovini UL zgodila na FF, ni pokazatelj tega, da bi bilo nadlegovanje
prisotno samo ali predvsem na tej fakulteti, temveč je gotovo tudi posledica
večje občutljivosti na te pojave, večje kritičnosti in boljše organiziranosti
študentk in študentov. Za dvig ozaveščenosti študentk in študentov pa sami
pravilniki in protokoli ne bodo zadoščali. Od vodstev UL in članic pričakujemo,
da bodo študentkam in študentom ter zaposlenim posredovala strokovne
informacije o prepoznavanju spolnega nadlegovanja in trpinčenja in da bodo
spodbujala žrtve k podajanju prijav ter jim zagotovile ustrezno zaščito. Brez
uradnih prijav ni postopkov, brez postopkov se ne uveljavi pravna praksa, brez
te pa se kultura zlorab moči samo nadaljuje.
3. Nedopustno je tudi, da zaupna gradiva senata FF
z varovanimi osebnimi podatki, še posebej o žrtvah, postanejo medijska vsebina.
Takšna zloraba senatorskih pravic in dolžnosti je skrajno neodgovorna. Sprožila
je politizacijo, v kateri bo konkretni primer izgovor za napade na visoko
šolstvo. To politizacijo zavračamo.
Univerza in njene članice bodo ubranile svojo
integriteto tako, da bodo poskrbele za ozaveščanje in spodbude študentkam,
študentom in zaposlenim, naj prijavljajo spolno nadlegovanje in mobing, in sprejele
natančnejša pravila o postopkih v takih primerih. Od vodstev zahtevamo jasno in
transparentno držo glede spolnega nadlegovanja; nujna je takojšnja in ostra
obravnava tega in vseh podobnih primerov, sankcije morajo biti stroge in
sorazmerne dejanjem, kadar so prepoznani indici za to, pa jih je potrebno odstopiti
organom pregona. Visokošolski prostor ima priložnost, da z večjo občutljivostjo
do nesprejemljivih pojavov in z oblikovanjem učinkovitih postopkov da zgled
tudi drugim segmentom družbe.
V Ljubljani, 2. 2. 2021
dr. Gorazd Kovačič,
predsednik VSS – Sindikata UL