Svet za
visoko šolstvo je junija 2020 imenoval »ekspertno skupino« za pripravo izhodišč
za Nacionalni program visokega šolstva 2021–2030. Dejansko je šlo za rektorje,
ki so medse povabili izbrane predstavnike deležnikov. Sprva so izključili
sindikate, potem ko je VSS protestiral pri ministrici, pa je predsednica sveta izbrala
nekega kooperativnega sindikalista, ki ni iz VSS. Izključeni so bili tudi
raziskovalni inštituti in zasebne fakultete.
Izdelek, ki
ga je rektorska »ekspertna skupina« napisala po pol leta dela, je razočaranje.
Poln je visoko letečih besed in ciljev, a vsebinsko in tudi jezikovno skromen.
Čeprav napoveduje, da bo slovensko visoko šolstvo do leta 2030 v evropski špici
in da bomo imeli individualiziran študij, si ne upa zapisati konkretnih in
izvedljivih ciljev, s katerimi bi presegli sedanjo varčevalno naravnanost
celotnega sistema. V dokumentu tako ni npr. odprave slabšega vrednotenja poučevanja
malih skupin študentov, polnega financiranja doktorskega študija in vključitve
poučevanja na tretji stopnji v redno delo, financiranja sobotnega leta, stabilnega
financiranja infrastrukture in raziskovalnih delovnih mest, beseda proračun(ski)
se v dokumentu celo sploh ne pojavi. V rektorskih izhodiščih tudi ni nobene analize
stanja in ovir, zaradi katerih Slovenija doživlja beg možganov. Besedilo marsikje
vsebuje nerazumljive fraze, kot je »visokošolski ekosistem«, in dvoumne stavke. Nekatere med njimi je mogoče razumeti tudi tako,
da se zavzemajo za fleksibilizacijo pedagoškega normativa, spremembo
upravljanja iz participativnega v korporativno ter širjenje plačljivega študija
in krčenje brezplačnih vpisnih mest. Ob tem da se dokument zavzema za sproščanje
pogojev za izvajanje študijskih programov v angleščini, ni jasno, ali naj bi
bili ti namenjeni predvsem samoplačnikom, ali tudi rednim študentom. VSS je
opozoril deležnike, da bi v drugem primeru tukajšnja redna vpisna mesta vse
bolj zasedali drugorazredni tuji študentje, ki bi v Slovenijo prihajali bolj zaradi
študentskega statusa in socialnih bonitet kakor zaradi odličnosti naših
fakultet, to pa bi sprožalo konflikte. Besedilo tudi ne ločuje med znanjem in
veščinami in ne razume poslanstva univerze na tem področju.
VSS je 21. 12. 2020 skupaj z
vsebinskimi pripombami opozoril Svet za visoko šolstvo, da visokošolska
javnost o nastajanju teh izhodišč ne ve ničesar, celo dekani ne. Svet je zavrnil predlog VSS,
da se najprej organizira javno razpravo, pa tudi namig, da bi bilo za ugled rektorjev
bolje, če bi besedilo umaknili, saj izkazuje njihovo nerazgledanost. Deležniki
so do 8. 1. 2021 dobili čas za predloge dopolnitev, kar je VSS storil in hkrati
obvestil člane o dogajanju.
Verzija, ki so je »ekspertna skupina« nato predložila v sprejem Svetu za visoko šolstvo in jo je ta 9. 4. 2021 sprejel, na vseh sindikalno ključnih mestih vsebuje ustrezne popravke. Njen problem je avtonomna jezikovna politika, ki glede na pojasnila predsednika »ekspertne skupine« in rektorja UM, Zdravka Kačiča vodi v to, da naj bi tretjino do polovico vseh študijskih programov v državi izvajali izključno v angleščini. Ima pa tudi še druge pomanjkljivosti.
MIZŠ je predlog NPVŠ avgusta 2021 dalo v javno obravnavo. VSS je septembra 2021 v tem okviru poslal in objavil pripombe. V njih opozarja tudi na neoliberalne tendence, kot so krčenje brezplačnih mest in širjenje šolnin na študijskih programih, ki bi jih nekdo prepoznal kot komercialno nezanimive, favoriziranje podjetništva na prav vseh študijskih programih, odsotnost idej in zavez za finančno stabilizacijo delovnih mest raziskovalcev na univerzah, nedomišljeno favorizirane izvajanja študijskih programov v angleščini brez vzporednega izvajanja v slovenščini in celo nastavki za finančne odvode sredstev za visoko šolstvo v investicije, ki z njim nimajo zveze. Glavno kritiko je VSS namenil temu, da predlog NPVŠ nima časovnice in navedbe odgovornih subjektov za izvedbo ukrepov, temveč to delegira akcijskim načrtom, ki naj jih MIZŠ pripravi v pol leta. MIZŠ je bilo po ministrico Simono Kustec neoperativno in gluho za dialog z deležniki, obenem pa ni zavezano vključevanju deležnikov in javnosti, kot to velja za NPVŠ in ostale dokumente, ki jih sprejema DZ. VSS je predlagal ministrstvu, naj dokument umakne.
Ker ga ni umaknilo in ker ga na nekaterih pomembnih mestih ni izboljšalo, dodalo pa je celo nekaj nevarnih potaknjencev, je VSS septembra 2021 pozval poslanske skupine, naj vložijo in podprejo amandmaje k trem določbam. 1.) Črta naj se novo in neusklajeno določbo, da se bo pri distribuciji proračunskih sredstev za študijsko dejavnost upoštevalo tudi sredstva, pridobljena na trgu. 2.) Črta naj se podporo Nakvisovim načrtom, da bi poseben zakon izvzel njegove postopke iz določb ZUP. 3.) Črta naj se določbo o objavljanju rezultatov študentskih anket, saj tu prihaja do zlorab, UM kot zagovornica in izvajalka te prakse pa ni uspela dokazati njenega prispevka k večji kakovosti pedagoškega dela. Amandmaje je vložila poslanska skupina Levice, vendar jih je parlamentarna večina zavrnila in sprejela NPVŠ 2021-2030.