petek, 08. januar 2021

Nacionalni program visokega šolstva 2021-2030

Posted in  Edit

 

Svet za visoko šolstvo je junija 2020 imenoval »ekspertno skupino« za pripravo izhodišč za Nacionalni program visokega šolstva 2021–2030. Dejansko je šlo za rektorje, ki so medse povabili izbrane predstavnike deležnikov. Sprva so izključili sindikate, potem ko je VSS protestiral pri ministrici, pa je predsednica sveta izbrala nekega kooperativnega sindikalista, ki ni iz VSS. Izključeni so bili tudi raziskovalni inštituti in zasebne fakultete.

Izdelek, ki ga je rektorska »ekspertna skupina« napisala po pol leta dela, je razočaranje. Poln je visoko letečih besed in ciljev, a vsebinsko in tudi jezikovno skromen. Čeprav napoveduje, da bo slovensko visoko šolstvo do leta 2030 v evropski špici in da bomo imeli individualiziran študij, si ne upa zapisati konkretnih in izvedljivih ciljev, s katerimi bi presegli sedanjo varčevalno naravnanost celotnega sistema. V dokumentu tako ni npr. odprave slabšega vrednotenja poučevanja malih skupin študentov, polnega financiranja doktorskega študija in vključitve poučevanja na tretji stopnji v redno delo, financiranja sobotnega leta, stabilnega financiranja infrastrukture in raziskovalnih delovnih mest, beseda proračun(ski) se v dokumentu celo sploh ne pojavi. V rektorskih izhodiščih tudi ni nobene analize stanja in ovir, zaradi katerih Slovenija doživlja beg možganov. Besedilo marsikje vsebuje nerazumljive fraze, kot je »visokošolski ekosistem«, in dvoumne stavke. Nekatere med njimi je mogoče razumeti tudi tako, da se zavzemajo za fleksibilizacijo pedagoškega normativa, spremembo upravljanja iz participativnega v korporativno ter širjenje plačljivega študija in krčenje brezplačnih vpisnih mest. Ob tem da se dokument zavzema za sproščanje pogojev za izvajanje študijskih programov v angleščini, ni jasno, ali naj bi bili ti namenjeni predvsem samoplačnikom, ali tudi rednim študentom. VSS je opozoril deležnike, da bi v drugem primeru tukajšnja redna vpisna mesta vse bolj zasedali drugorazredni tuji študentje, ki bi v Slovenijo prihajali bolj zaradi študentskega statusa in socialnih bonitet kakor zaradi odličnosti naših fakultet, to pa bi sprožalo konflikte. Besedilo tudi ne ločuje med znanjem in veščinami in ne razume poslanstva univerze na tem področju.

VSS je 21. 12. 2020 skupaj z vsebinskimi pripombami opozoril Svet za visoko šolstvo, da visokošolska javnost o nastajanju teh izhodišč ne ve ničesar, celo dekani ne. Svet je zavrnil predlog VSS, da se najprej organizira javno razpravo, pa tudi namig, da bi bilo za ugled rektorjev bolje, če bi besedilo umaknili, saj izkazuje njihovo nerazgledanost. Deležniki so do 8. 1. 2021 dobili čas za predloge dopolnitev, kar je VSS storil in hkrati obvestil člane o dogajanju.

Verzija, ki so je »ekspertna skupina« nato predložila v sprejem Svetu za visoko šolstvo in jo je ta 9. 4. 2021 sprejel, na vseh sindikalno ključnih mestih vsebuje ustrezne popravke. Njen problem je avtonomna jezikovna politika, ki glede na pojasnila predsednika »ekspertne skupine« in rektorja UM, Zdravka Kačiča vodi v to, da naj bi tretjino do polovico vseh študijskih programov v državi izvajali izključno v angleščini. Ima pa tudi še druge pomanjkljivosti.

MIZŠ je predlog NPVŠ avgusta 2021 dalo v javno obravnavo. VSS je septembra 2021 v tem okviru poslal in objavil pripombe. V njih opozarja tudi na neoliberalne tendence, kot so krčenje brezplačnih mest in širjenje šolnin na študijskih programih, ki bi jih nekdo prepoznal kot komercialno nezanimive, favoriziranje podjetništva na prav vseh študijskih programih, odsotnost idej in zavez za finančno stabilizacijo delovnih mest raziskovalcev na univerzah, nedomišljeno favorizirane izvajanja študijskih programov v angleščini brez vzporednega izvajanja v slovenščini in celo nastavki za finančne odvode sredstev za visoko šolstvo v investicije, ki z njim nimajo zveze. Glavno kritiko je VSS namenil temu, da predlog NPVŠ nima časovnice in navedbe odgovornih subjektov za izvedbo ukrepov, temveč to delegira akcijskim načrtom, ki naj jih MIZŠ pripravi v pol leta. MIZŠ je žal v aktualnem vladnem mandatu neoperativno in gluho za dialog z deležniki, obenem pa ni zavezano vključevanju deležnikov in javnosti, kot to velja za NPVŠ in ostale dokumente, ki jih sprejema DZ. VSS je predlagal ministrstvu, naj dokument umakne; če ga ne bo, bo predlagal Državnemu zboru, naj ga zavrne.

Dokumenti so objavljeni tule.