4. 12. 2017
Pogajalska skupina
reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS), v okviru katere deluje
28 sindikatov javnega sektorja, izmed teh sindikati iz štirih sindikalnih
central, je v preteklem tednu zapustila pogajanja z vladno stranjo o odpravi
plačnih anomalij, saj vladna stran vztrajno
zavrača možnost, da bi hkrati potekala pogajanja tako o odpravi anomalij na
delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, kot tudi pogajanja o odpravi anomalij
zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest. Po prepričanju PSRSJS je to edini način, ki
bi preprečil nastajanje vedno novih anomalij in neskončno nadaljevanje pogajanj
o spremenjenem vrednotenju posameznih skupin delovnih mest, kar se v tem
trenutku nakazuje in v povezavi s preteklimi
dogovori med Vlado in posameznimi skupinami močno načenja enoten plačni
sistem. PSRSJS je skladno s tem v preteklem tednu vladni strani tudi
posredovala svoj pogajalski predlog spremenjenega vrednotenja orientacijskih
delovnih mest in nazivov, ki bi morali predstavljati temelj za uvrščanje vseh
ostalih delovnih mest in nazivov v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami
dejavnosti in poklicev.
Kljub dejstvu, da že zdavnaj
potekli roki iz dogovora iz decembra 2016, v katerih bi se morala pričeti
pogajanja o odpravi anomalij, tako tistih na delovnih mestih nad 26. plačnim
razredom, kot tistih iz naslova spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih
mest, smo iz sporočila za javnost po seji Vlade dne 30.11.2017 razbrali, da
Vlada še naprej vztraja na ločenih pogajanjih. Takšna odločitev je po našem
prepričanju nerazumna, izrazito kratkovidna in škodljiva. Zavračanje razumemo
kot odločitev Vlade, da se dokončno poruši enoten plačni sistem, k čemur je
sama že doslej izdatno prispevala in še prispeva s svojimi odločitvami. Razumeli
ga bomo tudi kot nadaljevanje vladnega sledenja interesom posameznih vplivnih
skupin v javnem sektorju, ki jim plačni sistem ne ustreza, saj računajo, da
bodo sami v ločenih pogajanjih z Vlado dobili več, pa čeprav na račun drugih
skupin javnih uslužbencev. Sindikati, ki delujejo v Pogajalski skupini
reprezentativnih sindikatov javnega sektorja se bomo takšnim poskusom ostro
uprli, saj je edina alternativa našemu predlogu in ohranitvi enotnega plačnega
sistema v tem trenutku, ko vladna stran ne ponuja nikakršne alternative, popoln
kaos na področju plač v javnem sektorju z neobvladljivimi, čeprav verjetno
marsikje tudi utemeljenimi interesnimi zahtevami posameznih skupin. Morda pa si
Vlada želi prav tega, pri tem pa ima očitno pred očmi zadovoljitev partikularnih
interesov nekaterih konkretnih skupin in izogib pogajanjem o sprostitvi še
veljavnih varčevalnih ukrepov, med katerimi je tudi 8% znižanje vrednosti
plačnih razredov z ZUJF.
Da gre za ozke partikularne
interese nenazadnje kaže tudi odločitev vladne strani, s katero smo bili
sindikati PSRSJS seznanjeni naključno in mimogrede, in sicer da je Vlada zgolj s
sindikati Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki jo vodi g.
Branimir Štrukelj, zaključila pogajanja o odpravi anomalij na delovnih mestih
nad 26. plačnim razredom na način, ki dejansko v ničemer ne prinaša odprave
anomalij. Že bežen pogled na dogovor med KSJS in Vlado kaže, da razen
orientacijskih delovnih mest v plačni skupini J, ki se dvigujejo za 1 plačni
razred, nobeno drugo orientacijsko delovno mesto ne pridobiva ničesar. Hkrati
je to bistveno manj, kot je zahteva največjega sindikata v KSJS za delovna
mesta v izobraževanju.
V PSRSJS takšnemu načinu odločno
nasprotujemo. Zdi se, da je posiljevanje z bliskovito uskladitvijo parcialnega
dogovora o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom v funkciji odpustka za
kasnejše lažje dogovarjanje o še bolj partikularnih in netransparentnih zahtevah
SVIZ-a in za čimprejšnji prehod za vsako ceno k pogajanjem o teh zahtevah. Kakšen
je interes drugih sindikatov v KSJS za takšen način pogajanj in podporo
predlogom SVIZ-a, ni jasno.
Opozarjamo, da bi bili morebitni
dogovori, sklenjeni na takšen način in očitno na škodo velikega števila javnih
uslužbencev, tako z vidika legalnosti, kot tudi z vidika legitimnosti, sporni.
Tako Vlada, kot sindikati iz KSJS se očitno niso ničesar naučili iz izkušnje z
aneksom št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, s katerim so ob
nasprotovanju ostalih sindikatov v javnem sektorju javne uslužbence prikrajšali
za odpravo tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij, kar je vodilo v
dolgotrajne sodne spore, ki so potrdili nezakonitost dogovora med Vlado in
KSJS. Ob tem poudarjamo, da ne glede na javno poudarjanje preglasovanja kot
načina sprejemanja vladnih odločitev v zvezi s plačnim sistemom v zadnjem
obdobju po prepričanju PSRSJS odgovornost za vladne odločitve enako nosijo vsi
člani Vlade kot kolektivnega organa.
Za sindikate v PSRSJS tudi v
primeru sklenitve dogovorov med Vlado in sindikati v KSJS anomalije nad 26.
plačnim razredom ne bodo odpravljene. Za zaščito interesov svojih članov so
številni sindikati, ki delujejo v okviru PSRJS v zadnjih dneh oblikovali
stavkovne odbore, nekateri sindikati pa bodo to storili v prihodnjih dneh, ko
bo tudi potekalo odločanje o napovedi stavke v teh sindikatih.
Stavkovne zahteve, ki bodo skupne
vsem sindikatom, ki bodo stavko napovedali, so:
1. V okviru enotnega plačnega
sistema takojšnja in hkratna odprava preostalih anomalij pri vrednotenju
delovnih mest nad 26. plačnim razredom in anomalij, nastalih zaradi
spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest z dvigom plačnih razredov delovnih
mest nad 26. plačnim razredom za 3-4 plačne razrede v skladu s predlogom, ki ga
je dne 29.11.2017 podala Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega
sektorja in z dvigom plačnih razredov delovnih mest do 26. plačnega razreda za 2
plačna razreda.
2. Najkasneje s 3.1.2018 začetek
odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z 8% znižanjem
vrednosti plačnih razredov po Zakonu za uravnoteženje javnih financ iz leta
2012;
3. Zagotovitev sredstev
delodajalcem za povečane stroške dela iz predhodnih dveh točk.
Točen datum stavke v tem trenutku
še ni določen, najverjetneje pa bo stavka potekala sredi meseca januarja, ko
bodo potekale tudi sindikalne protestne akcije, ki jih bodo aktivno podprli
tudi sindikati, katerih članstvo ima omejitve ali prepoved pravice do stavke.
V PSRSJS Vlado pozivamo k razumu,
preden bo prepozno in preden bo enotni plačni sistem dokončno zašel v enosmerno
ulico. Vlada lahko napako, ki jo je zagrešila s sklepanjem separatnih
dogovorov, odpravi le s tem, da takšnih dogovorov ne sklepa več in da sprejme
odgovornost in se sooči s posledicami svojih odločitev ter ponovno vzpostavi
razmerja v vrednotenju delovnih mest, ki
so bila porušena, zlasti s tem, ko je pristala na povišanje delovnih mest
zdravnikov v izhodišču za 3 do 7 plačnih razredov. Ob vztrajanju na obstoječem stanju ob
nespremenjenem zakonskem okvirju, se temeljno načelo Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju, po katerem pripada javnim uslužbencem enako plačilo za delo na
primerljivih delovnih mestih in mu je zavezana tudi Vlada, zdi vedno slabša
šala, ravnanje Vlade pa zavestno vzpostavljanje in ohranjanje stanja, ki s tem
načelom nima več nikakršne povezave.