Pogajalska skupina
reprezentativnih sindikatov javnega sektorja oz. Koordinacija stavkovnih odborov pod vodstvom predsednika KSS Pergam, Jakoba Počivavška, je zaradi zastoja v pogajanjih o odpravi plačnih anomalij, ki so nastale leta 2008 in v letih 2016 in 2017 z nesorazmernim dvigom plač zdravnikov, ravnateljev in direktorjev, organizirala celodnevno stavko 24. 1. 2018. Stavkali smo tudi na univerzah.
Stavkovni odbor
Visokošolskega sindikata Slovenije je pozval vse zaposlene, ne glede na članstvo v
našem ali drugih sindikatih, naj se pridružijo stavki. Pedagoge je pozval, naj odpovedo
predavanja, vaje in govorilne ure, strokovni delavci naj zaprejo referate,
tajništva in knjižnice ter omejijo servisna dela na minimum, ki je potreben za
preprečevanje morebitne škode. Učiteljem, ki so imeli na dan stavke razpisane
izpite, smo prepustili, naj se individualno odločijo, ali jih bodo izvedli ali
preložili.
V Ljubljani pred sedežem vlade je ob 12h potekal skupni shod vseh sindikatov, ki smo organizirali stavko.
Pred tem je VSS ob 11.15 pred sedežem UL organiziral shod visokega šolstva, na katerem nas je nagovoril tudi rektor UL, prof. dr. Igor Papič.
Stavko sta soorganizirala sindikata VIR in SVS. Podprlo jo je več fakultetnih sindikatov na UL: SVIZ na PeF, NSDLU na BF in FF ter Sindikat veterinarskih higienikov, zatem tudi SVIZ. Podprla so jo vodstva Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ter številni dekani in dekanje.
Skupne stavkovne zahteve sindikatov so bile:
Stavko sta soorganizirala sindikata VIR in SVS. Podprlo jo je več fakultetnih sindikatov na UL: SVIZ na PeF, NSDLU na BF in FF ter Sindikat veterinarskih higienikov, zatem tudi SVIZ. Podprla so jo vodstva Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ter številni dekani in dekanje.
Skupne stavkovne zahteve sindikatov so bile:
· Ohranitev enotnega plačnega sistema, ki
ga vlada ruši s parcialnimi uslugami posameznim sindikatom.
· Hkratna odprava anomalij pri vrednotenju
delovnih mest nad 26. PR in anomalij, nastalih zaradi nedavnega dviga
zdravniških delovnih mest, kar pomeni dvig delovnih mest nad 26. PR za 3-4 PR.
· Na področju visokega šolstva konkretno
zahtevamo dvig delovnih mest visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter
raziskovalcev za 4 PR, dvig delovnih mest v skupini J nad 26. PR pa za 3 PR.
· Dvig plačnih razredov delovnih mest do
26. PR za 2 PR.
· Odpravo vseh varčevalnih ukrepov pri
plačah v javnem sektorju, vključno z 8 % znižanjem vrednosti PR, kar je uvedel
ZUJF.
· Vlada naj delodajalcem nameni dodatni
denar za financiranje plačnih dvigov. Dovolj je bilo varčevanja na
univerzah, ki so financirane kosovno.
· Plačilo stavke.
Na pogajanjih je vladna stran sprva ponujala dvig plač le visokošolskim pedagogom,
raziskovalcem in še nekaterim manjšim poklicnim skupinam v drugih delih javnega
sektorja. Zatem smo 12. 3. dosegli razširitev nabora delovnih mest, ki bi nekaj prinesla vsem:
- delovna mesta z izhodiščnim
plačnim razredom (PR) pod minimalno plačo in tista do 26. izhodiščnega PR, ki
leta 2017 niso dobila nobenega zvišanja, bi dobila 2 PR;
- ostala delovna mesta do 26. izhodiščnega
PR bi dobila 1 PR, kar pomeni da bi vsi do 26. izhodiščnega PR lani in letos
skupaj pridobili 2 ali 3 PR, nekateri celo več;
- vsa delovna mesta nad 26. izhodiščnim
PR v VI. in VII. tarifnem razredu (TR) bi dobila 2 PR; to pomeni, da bi administrativni
in tehnični delavci iz skupine J z višjo ali univerzitetno izobrazbo pridobili
2 PR;
- delovna mesta v VIII. in IX TR, za
katera je vlada že aprila 2017 priznala, da so primerljiva z zdravniki, bi
dobila 3 PR; to vključuje visokošolske učitelje in večino visokošolskih
sodelavcev, vprašanje tistih v VII/2 TR pa je bilo še odprto; enako bi se
dvignile plače raziskovalcev;
- vladna stran je pristala na našo
zahtevo, da bi delodajalcem dodatno financirala plačne dvige.
Delno odprta so bila še vprašanja postopnosti
plačnih dvigov, nekajletnega podaljšanja nekaterih splošnih varčevalnih ukrepov,
kot so zamiki napredovanj in delovne uspešnosti, ter formule usklajevanja plač
z rastjo produktivnosti od leta 2020 dalje. Stavkovno zahtevo po splošnem
zvišanju vrednosti PR za 8 % smo v pogajanjih zamenjali za formulo eskalacije,
in sicer zato, da smo lahko dosegli zvišanje izhodiščnih PR tudi za skupino J
in ostale poklicne skupine na sredini in v spodnjem delu plačne lestvice. S tem
bi se popravila porušena razmerja do zdravnikov, direktorjev, ravnateljev, pa
tudi podsekretarjev, ki so s svojim (pre)velikim številom vzrok za povprečno
plačno odstopanje javne uprave.
Vendar se je zapletlo pri tem, da naša
pogajalska skupina ni pristala na to, da bi učitelji v OŠ in SŠ pridobili po vladni ponudbi 2 do
4 PR, medtem ko bi vsi ostali v javnem sektorju v VII. TR pridobili samo 2 PR. To smo razumeli kot načelni problem, kot še en privilegij neki poklicni
skupini, ki ruši razmerja znotraj enotnega plačnega sistema. Vlada je ponovila napako, ki jo je napravila že pri zdravnikih ter direktorjih in ravnateljih. Že po našem predlogu, ki smo ga z vlado
uskladili 12. 3., bi učitelji pridobili 2 PR in še dodatno, za 1 PR višje uvrščeno delovno
mesto razrednika. Ko je med pogajanji 12. 3.
vladna stran priznala, da je SVIZu na sočasnih pogajanjih ponudila 3 PR za
višja naziva učiteljskega delovnega mesta, smo ta privilegij blokirali. Vodja vladnih pogajalcev je umaknila ta del ponudbe SVIZu,
ta pa je izglasoval ponovitev stavke in po besedah
premierja Cerarja zahteval še več, in sicer celo višje
plače za učitelje, kot jih imajo univerzitetni profesorji in zdravniki. SVIZ je
Cerarjevo trditev sicer zanikal, a v vladnem
zapisniku o pogajanjih piše, da je ves čas in tudi še v zadnjem krogu pogajanj 12. 3. zahteval
določbo, ki bi mu omogočila kasnejše zahteve po dodatnih plačnih dvigih. V
vsakem primeru je dejstvo, da je bi cilj
SVIZove druge stavke, 14. 3. zgolj ta, da učitelji dobijo več od ostalih. Premier je čez dva dneva odstopil - tudi zato, ker so se mu zdela pogajanja s SVIZom nerešljiva. Vlada je kljub našim pozivom zavrnila dokončanje skoraj gotovih pogajanj.
Oktobra in novembra 2018 so se pogajanja nadaljevala z novo, Šarčevo vlado. Kmalu so se vrnila na točko, kjer so bila marca prekinjena. Konec novembra so se uspešno zaključila s sklenitvijo Stavkovnega sporazuma. Pogajalska dinamika je bila zapletena, ker si je del sindikatov prizadeval za pridobitev relativne prednosti za posamezne poklicne skupine, KSO pa za ohranitev razmerij in pasovne dvige vseh in za dohitevanje tistih, ki so že dosegli relativno prednost. Končni dosežek KSO je bil celo boljši od tistega, kar ji je vlada ponudila že marca. Izpogajala je pasovne dvige plač vseh v javnem sektorju in še več drugih pravic. Dosežki so naslednji:
- Vsa delovna mesta do 26. izhodiščnega plačnega razreda (PR) se dvignejo za 1 PR, tista, ki lani niso dobila nobenega zvišanja, pa za 2 PR. Skupaj z lanskim dvigom to nanese 2 PR, v nekaterih primerih pa 3 PR ali celo več.
Oktobra in novembra 2018 so se pogajanja nadaljevala z novo, Šarčevo vlado. Kmalu so se vrnila na točko, kjer so bila marca prekinjena. Konec novembra so se uspešno zaključila s sklenitvijo Stavkovnega sporazuma. Pogajalska dinamika je bila zapletena, ker si je del sindikatov prizadeval za pridobitev relativne prednosti za posamezne poklicne skupine, KSO pa za ohranitev razmerij in pasovne dvige vseh in za dohitevanje tistih, ki so že dosegli relativno prednost. Končni dosežek KSO je bil celo boljši od tistega, kar ji je vlada ponudila že marca. Izpogajala je pasovne dvige plač vseh v javnem sektorju in še več drugih pravic. Dosežki so naslednji:
- Vsa delovna mesta do 26. izhodiščnega plačnega razreda (PR) se dvignejo za 1 PR, tista, ki lani niso dobila nobenega zvišanja, pa za 2 PR. Skupaj z lanskim dvigom to nanese 2 PR, v nekaterih primerih pa 3 PR ali celo več.
- Skoraj vsa delovna mesta nad 26. izhodiščnim PR v VI. in VII. tarifnem razredu
razen podsekretarjev, ravnateljev in direktorjev pridobijo 2 PR. Med njimi so tudi administrativni in tehnični
delavci iz skupine J z višjo ali univerzitetno izobrazbo.
- Vsa delovna mesta v VIII. in IX. tarifnem razredu, za katera se zahteva
magisterij oz. doktorat ali specializacijo, pridobijo 3 PR. To vključuje visokošolske učitelje ter visokošolske
sodelavce in raziskovalce z magisterijem ali doktoratom.
- Prvi dvig plač za 1 PR bo 1. 1. 2019, naslednji 1. 11. 2019 in tretji 1. 9. 2020.
- S 1. 9. 2019 se dvignejo dodatki
za manj ugoden delovni čas.
- KSO je izpogajala odpravnino ob upokojitvi v višini treh povprečnih
plač ali zadnjih plač delavca, če je to zanj ugodneje. Prav tako je izpogajala jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe v javnem
sektorju,
in sicer v enaki višini kot za 30 let. Ti dve pravici nastopita takoj.
- Z vidika visokega šolstva in znanosti
je najpomembnejši dosežek KSO in posebej VSS zaveza vlade, da bo namenila
dodatni denar
neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom, vključno z univerzami in
inštituti, za povečane stroške dela,
ki so nastali s tem sporazumom, kolikor se dejavnost financira iz državnega proračuna. Gre za inovacijo v dosedanji praksi raznih
sporazumov in dogovorov med sindikati in vlado, glede katere so bili drugi
sindikati v izobraževanju skeptični ali pa so imeli interese drugod. Visoko
šolstvo in znanost sta bila doslej finančno ranljiva zaradi posrednega načina
financiranja. Študijska dejavnost je financirana kosovno, raziskovalna pa
razpisno, medtem ko se denar za plače v osnovnih in srednjih šola črpa bolj
neposredno iz proračuna. Brez stavkovnega dogovora o dodatnih sredstvih bi
ministrstvo denar, ki je bil namenjen krepitvi visokega šolstva in znanosti,
prednostno porabilo za obsežne plačne dvige v OŠ in SŠ. Minister je že
napovedal rektorju, da se bo zaradi plač šolnikov zmanjšal obseg financiranja
univerz, izražen kot delež BDP. Večina članic univerz bi se znašla v hudih
finančnih težavah in konfliktih, v znanosti pa bi bilo realno moč pričakovati
opustošenje. Zaveza vlade za dodatni denar, ki bo za vsebine aktualnega
stavkovnega sporazuma veljala trajno, ima pa tudi precedenčni pomen za vse
bodoče sporazume in dogovore med vlado in sindikati, pomeni premostitev dosedanje stalne strukturne
ranljivosti visokega šolstva in znanosti pri delitvi denarja znotraj
ministrstva. Določba o financiranju je zavarovana
s trajno pravico sindikatov iz KSO do plačane stavke, če bi vlada kršila
sporazum. VSS bo imel status
varuha ustreznega financiranja univerz. Določba ima učinke tudi na javne zavode
iz zdravstva in sociale ter na RTV Slovenija.
- Uvede se novo
delovno mesto »Gostujoči visokošolski učitelj iz tujine«, ki ga predvideva
ZViS.
- Dogovorjen je začetek pogajanj o odpravi
še preostalih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju čez 2
meseca.
- Namesto odprave
8 % znižanja vrednosti plačnih razredov je dogovorjeno, da se do maja 2019 dogovorimo za stalno formulo usklajevanja plač v javnem sektorju z inflacijo in
produktivnostjo. Brez tega bi se realna vrednost plač na daljši rok znižala še
precej bolj.
- Opravljen bo
pregled razlik v sistemih in hitrostih napredovanj, kar bo lahko podlaga za
kompenzacijske ukrepe pri poklicnih skupinah z zahtevnejšim napredovanjem.
- Stavka 24. 1.
2018 je plačana. Če je delodajalec komu od stavkajočih odtrgal del plače, naj
se obrne na sindikat.
Povzetek je naslednji: vsi javni uslužbenci pridobijo višje plače in nekatere nove pravice, obenem pa je zagotovljeno dodatno financiranje javnih zavodov. Slednje je med sindikati in na pogajanjih z vlado dosežek VSS.
Sindikat SVIZ, ki
je vodil samostojno stavko in pogajanja, je pri plačah visokošolskih učiteljev
in sodelavcev ter raziskovalcev dosegel isto kot KSO. Na koncu pogajanj je v
svoj stavkovni sporazum od KSO prevzel pasovni dvig tistih delovnih mest v
skupini J, ki se pojavljajo samo v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi. Njegova posebna pogajalska
dosežka sta dodatni 1 PR za učitelje (a brez visokega šolstva) v višjih nazivih
in višji regres za prejemnike minimalne plače, a žal samo za leto 2018.
KSO je dolgo vztrajala
pri zahtevi, da mora vlada s sindikati preučiti morebitno porušenje razmerij v
enotnem plačnem sistemu, ki nastanejo s parcialnimi dvigi posameznih poklicnih
skupin. Vlada tu ni popustila, vendar smo jo opozorili, da je pravkar pristala na
nastanek novih anomalij, glede katerih bomo v prihodnje vodili nove sindikalne
aktivnosti.
Povezave:
Stavkovna navodila.
Dokumenti o stavki v visokem šolstvu in o pogajanjih.
Grafika: plakati in letaki za stavko.
Tiskovno središče koordinacije stavkajočih sindikatov javnega sektorja.
Poročilo in video o stavkovnem shodu VSS.
Stavkovna navodila.
Dokumenti o stavki v visokem šolstvu in o pogajanjih.
Grafika: plakati in letaki za stavko.
Tiskovno središče koordinacije stavkajočih sindikatov javnega sektorja.
Poročilo in video o stavkovnem shodu VSS.