sreda, 20. december 2017

Stavka v javnem sektorju 24. 1. 2018

Posted in  Edit
Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja oz. Koordinacija stavkovnih odborov pod vodstvom predsednika KSS Pergam, Jakoba Počivavška, je zaradi zastoja v pogajanjih o odpravi plačnih anomalij, ki so nastale leta 2008 in v letih 2016 in 2017 z nesorazmernim dvigom plač zdravnikov, ravnateljev in direktorjev, organizirala celodnevno stavko 24. 1. 2018. Stavkali smo tudi na univerzah.
Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije je pozval vse zaposlene, ne glede na članstvo v našem ali drugih sindikatih, naj se pridružijo stavki. Pedagoge je pozval, naj odpovedo predavanja, vaje in govorilne ure, strokovni delavci naj zaprejo referate, tajništva in knjižnice ter omejijo servisna dela na minimum, ki je potreben za preprečevanje morebitne škode. Učiteljem, ki so imeli na dan stavke razpisane izpite, smo prepustili, naj se individualno odločijo, ali jih bodo izvedli ali preložili.
V Ljubljani pred sedežem vlade je ob 12h potekal skupni shod vseh sindikatov, ki smo organizirali stavko. Pred tem je VSS ob 11.15 pred sedežem UL organiziral shod visokega šolstva, na katerem nas je nagovoril tudi rektor UL, prof. dr. Igor Papič.

Stavko sta soorganizirala sindikata VIR in SVS. Podprlo jo je več fakultetnih sindikatov na UL: SVIZ na PeF, NSDLU na BF in FF ter Sindikat veterinarskih higienikov, zatem tudi SVIZ. Podprla so jo vodstva Univerze v LjubljaniUniverze v Mariboru in Univerze na Primorskem ter številni dekani in dekanje. 

Skupne stavkovne zahteve sindikatov so bile:
· Ohranitev enotnega plačnega sistema, ki ga vlada ruši s parcialnimi uslugami posameznim sindikatom.
· Hkratna odprava anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. PR in anomalij, nastalih zaradi nedavnega dviga zdravniških delovnih mest, kar pomeni dvig delovnih mest nad 26. PR za 3-4 PR.
· Na področju visokega šolstva konkretno zahtevamo dvig delovnih mest visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev za 4 PR, dvig delovnih mest v skupini J nad 26. PR pa za 3 PR.
· Dvig plačnih razredov delovnih mest do 26. PR za 2 PR.
· Odpravo vseh varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju, vključno z 8 % znižanjem vrednosti PR, kar je uvedel ZUJF.
· Vlada naj delodajalcem nameni dodatni denar za financiranje plačnih dvigov. Dovolj je bilo varčevanja na univerzah, ki so financirane kosovno.
· Plačilo stavke.
Na pogajanjih je vladna stran sprva ponujala dvig plač le visokošolskim pedagogom, raziskovalcem in še nekaterim manjšim poklicnim skupinam v drugih delih javnega sektorja. Zatem smo 12. 3. dosegli razširitev nabora delovnih mest, ki bi nekaj prinesla vsem:
- delovna mesta z izhodiščnim plačnim razredom (PR) pod minimalno plačo in tista do 26. izhodiščnega PR, ki leta 2017 niso dobila nobenega zvišanja, bi dobila 2 PR;
- ostala delovna mesta do 26. izhodiščnega PR bi dobila 1 PR, kar pomeni da bi vsi do 26. izhodiščnega PR lani in letos skupaj pridobili 2 ali 3 PR, nekateri celo več;
- vsa delovna mesta nad 26. izhodiščnim PR v VI. in VII. tarifnem razredu (TR) bi dobila 2 PR; to pomeni, da bi administrativni in tehnični delavci iz skupine J z višjo ali univerzitetno izobrazbo pridobili 2 PR;
- delovna mesta v VIII. in IX TR, za katera je vlada že aprila 2017 priznala, da so primerljiva z zdravniki, bi dobila 3 PR; to vključuje visokošolske učitelje in večino visokošolskih sodelavcev, vprašanje tistih v VII/2 TR pa je bilo še odprto; enako bi se dvignile plače raziskovalcev;
- vladna stran je pristala na našo zahtevo, da bi delodajalcem dodatno financirala plačne dvige.
Delno odprta so bila še vprašanja postopnosti plačnih dvigov, nekajletnega podaljšanja nekaterih splošnih varčevalnih ukrepov, kot so zamiki napredovanj in delovne uspešnosti, ter formule usklajevanja plač z rastjo produktivnosti od leta 2020 dalje. Stavkovno zahtevo po splošnem zvišanju vrednosti PR za 8 % smo v pogajanjih zamenjali za formulo eskalacije, in sicer zato, da smo lahko dosegli zvišanje izhodiščnih PR tudi za skupino J in ostale poklicne skupine na sredini in v spodnjem delu plačne lestvice. S tem bi se popravila porušena razmerja do zdravnikov, direktorjev, ravnateljev, pa tudi podsekretarjev, ki so s svojim (pre)velikim številom vzrok za povprečno plačno odstopanje javne uprave.
Vendar se je zapletlo pri tem, da naša pogajalska skupina ni pristala na to, da bi učitelji v OŠ in SŠ pridobili po vladni ponudbi 2 do 4 PR, medtem ko bi vsi ostali v javnem sektorju v VII. TR pridobili samo 2 PR. To smo razumeli kot načelni problem, kot še en privilegij neki poklicni skupini, ki ruši razmerja znotraj enotnega plačnega sistema. Vlada je ponovila napako, ki jo je napravila že pri zdravnikih ter direktorjih in ravnateljih. Že po našem predlogu, ki smo ga z vlado uskladili 12. 3., bi učitelji pridobili 2 PR in še dodatno, za 1 PR višje uvrščeno delovno mesto razrednika. Ko je med pogajanji 12. 3. vladna stran priznala, da je SVIZu na sočasnih pogajanjih ponudila 3 PR za višja naziva učiteljskega delovnega mesta, smo ta privilegij blokirali. Vodja vladnih pogajalcev je umaknila ta del ponudbe SVIZu, ta pa je izglasoval ponovitev stavke in po besedah premierja Cerarja zahteval še več, in sicer celo višje plače za učitelje, kot jih imajo univerzitetni profesorji in zdravnikiSVIZ je Cerarjevo trditev sicer zanikal, a v vladnem zapisniku o pogajanjih piše, da je ves čas in tudi še v zadnjem krogu pogajanj 12. 3. zahteval določbo, ki bi mu omogočila kasnejše zahteve po dodatnih plačnih dvigih. V vsakem primeru je dejstvo, da je bi cilj SVIZove druge stavke, 14. 3. zgolj ta, da učitelji dobijo več od ostalih. Premier je čez dva dneva odstopil - tudi zato, ker so se mu zdela pogajanja s SVIZom nerešljiva. Vlada je kljub našim pozivom zavrnila dokončanje skoraj gotovih pogajanj.

Oktobra in novembra 2018 so se pogajanja nadaljevala z novo, Šarčevo vlado. Kmalu so se vrnila na točko, kjer so bila marca prekinjena. Konec novembra so se uspešno zaključila s sklenitvijo Stavkovnega sporazuma. Pogajalska dinamika je bila zapletena, ker si je del sindikatov prizadeval za pridobitev relativne prednosti za posamezne poklicne skupine, KSO pa za ohranitev razmerij in pasovne dvige vseh in za dohitevanje tistih, ki so že dosegli relativno prednost. Končni dosežek KSO je bil celo boljši od tistega, kar ji je vlada ponudila že marca. Izpogajala je pasovne dvige plač vseh v javnem sektorju in še več drugih pravic. Dosežki so naslednji:
- Vsa delovna mesta do 26. izhodiščnega plačnega razreda (PR) se dvignejo za 1 PR, tista, ki lani niso dobila nobenega zvišanja, pa za 2 PR. Skupaj z lanskim dvigom to nanese 2 PR, v nekaterih primerih pa 3 PR ali celo več.
- Skoraj vsa delovna mesta nad 26. izhodiščnim PR v VI. in VII. tarifnem razredu razen podsekretarjev, ravnateljev in direktorjev pridobijo 2 PR. Med njimi so tudi administrativni in tehnični delavci iz skupine J z višjo ali univerzitetno izobrazbo.
- Vsa delovna mesta v VIII. in IX. tarifnem razredu, za katera se zahteva magisterij oz. doktorat ali specializacijo, pridobijo 3 PR. To vključuje visokošolske učitelje ter visokošolske sodelavce in raziskovalce z magisterijem ali doktoratom.
- Prvi dvig plač za 1 PR bo 1. 1. 2019, naslednji 1. 11. 2019 in tretji 1. 9. 2020.
- S 1. 9. 2019 se dvignejo dodatki za manj ugoden delovni čas.
- KSO je izpogajala odpravnino ob upokojitvi v višini treh povprečnih plač ali zadnjih plač delavca, če je to zanj ugodneje. Prav tako je izpogajala jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe v javnem sektorju, in sicer v enaki višini kot za 30 let. Ti dve pravici nastopita takoj.
- Z vidika visokega šolstva in znanosti je najpomembnejši dosežek KSO in posebej VSS zaveza vlade, da bo namenila dodatni denar neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom, vključno z univerzami in inštituti, za povečane stroške dela, ki so nastali s tem sporazumom, kolikor se dejavnost financira iz državnega proračuna. Gre za inovacijo v dosedanji praksi raznih sporazumov in dogovorov med sindikati in vlado, glede katere so bili drugi sindikati v izobraževanju skeptični ali pa so imeli interese drugod. Visoko šolstvo in znanost sta bila doslej finančno ranljiva zaradi posrednega načina financiranja. Študijska dejavnost je financirana kosovno, raziskovalna pa razpisno, medtem ko se denar za plače v osnovnih in srednjih šola črpa bolj neposredno iz proračuna. Brez stavkovnega dogovora o dodatnih sredstvih bi ministrstvo denar, ki je bil namenjen krepitvi visokega šolstva in znanosti, prednostno porabilo za obsežne plačne dvige v OŠ in SŠ. Minister je že napovedal rektorju, da se bo zaradi plač šolnikov zmanjšal obseg financiranja univerz, izražen kot delež BDP. Večina članic univerz bi se znašla v hudih finančnih težavah in konfliktih, v znanosti pa bi bilo realno moč pričakovati opustošenje. Zaveza vlade za dodatni denar, ki bo za vsebine aktualnega stavkovnega sporazuma veljala trajno, ima pa tudi precedenčni pomen za vse bodoče sporazume in dogovore med vlado in sindikati, pomeni premostitev dosedanje stalne strukturne ranljivosti visokega šolstva in znanosti pri delitvi denarja znotraj ministrstva. Določba o financiranju je zavarovana s trajno pravico sindikatov iz KSO do plačane stavke, če bi vlada kršila sporazum. VSS bo imel status varuha ustreznega financiranja univerz. Določba ima učinke tudi na javne zavode iz zdravstva in sociale ter na RTV Slovenija.

- Uvede se novo delovno mesto »Gostujoči visokošolski učitelj iz tujine«, ki ga predvideva ZViS.
- Dogovorjen je začetek pogajanj o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju čez 2 meseca.
- Namesto odprave 8 % znižanja vrednosti plačnih razredov je dogovorjeno, da se do maja 2019 dogovorimo za stalno formulo usklajevanja plač v javnem sektorju z inflacijo in produktivnostjo. Brez tega bi se realna vrednost plač na daljši rok znižala še precej bolj.
- Opravljen bo pregled razlik v sistemih in hitrostih napredovanj, kar bo lahko podlaga za kompenzacijske ukrepe pri poklicnih skupinah z zahtevnejšim napredovanjem.
- Stavka 24. 1. 2018 je plačana. Če je delodajalec komu od stavkajočih odtrgal del plače, naj se obrne na sindikat.
Povzetek je naslednji: vsi javni uslužbenci pridobijo višje plače in nekatere nove pravice, obenem pa je zagotovljeno dodatno financiranje javnih zavodov. Slednje je med sindikati in na pogajanjih z vlado dosežek VSS.

Sindikat SVIZ, ki je vodil samostojno stavko in pogajanja, je pri plačah visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev dosegel isto kot KSO. Na koncu pogajanj je v svoj stavkovni sporazum od KSO prevzel pasovni dvig tistih delovnih mest v skupini J, ki se pojavljajo samo v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi. Njegova posebna pogajalska dosežka sta dodatni 1 PR za učitelje (a brez visokega šolstva) v višjih nazivih in višji regres za prejemnike minimalne plače, a žal samo za leto 2018.
KSO je dolgo vztrajala pri zahtevi, da mora vlada s sindikati preučiti morebitno porušenje razmerij v enotnem plačnem sistemu, ki nastanejo s parcialnimi dvigi posameznih poklicnih skupin. Vlada tu ni popustila, vendar smo jo opozorili, da je pravkar pristala na nastanek novih anomalij, glede katerih bomo v prihodnje vodili nove sindikalne aktivnosti.

Povezave:

Stavkovna navodila.

Dokumenti o stavki v visokem šolstvu in o pogajanjih.

Grafika: plakati in letaki za stavko.

Tiskovno središče koordinacije stavkajočih sindikatov javnega sektorja.

Poročilo in video o stavkovnem shodu VSS.