Ministrovo diskreditiranje znanosti je nesprejemljivo

Izjava Visokošolskega sindikata Slovenije o preklicu razpisa CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Janez Cigler Kralj je 30. 6. 2026 tik pred zaprtjem javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« odredil Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, ki je za ministrstvo izvajala razpis, naj ga prekliče. Tisoče ur dela raziskovalcev na pripravi prijav je šlo v nič. O preklicu razpisa so izvedeli na spletni strani agencije in na socialnih omrežjih. Minister Cigler Kralj je zatem pojasnil, da je razpis umaknil, ker naj bi bile nekatere vsebine v njem aktivistične. Pri tem je izpostavil razpisne teme, ki se ukvarjajo z razvojem dobrobiti živali, se pravi z razvojem alternativnih postopkov, ki lahko rejnim živalim prihranijo mučenje. Po ogorčenih odzivih raziskovalcev se jim je minister opravičil zaradi prepoznega komuniciranja in obljubil objavo novega razpisa, na katerega bodo lahko ponovno prijavili predloge projektov. Vendar ni umaknil svoje teze, da naj bi bile raziskovalne teme na področju dobrobiti živali nelegitimne, temveč jo je dodatno branil. S tem je napovedal, da novi razpis ne bo omogočal ponovne prijave raziskovalnih projektov na področju dobrobiti živali in bo pripravljalno delo teh raziskovalcev zavrženo.

Proti takemu odnosu do dela znanstvenikov je javno protestiralo nekaj akademskih institucij, toda njihovi protesti so bili diplomatsko zadržani. Opozorile so tudi, da ne pomnijo takšnega incidenta s preklicem razpisa tik pred njegovim iztekom. Žal pa niso opozorile na tisto, kar je v tej zgodbi največji škandal.

Janez Cigler Kralj je s položaja ministra razglasil, da določene raziskovalne teme niso legitimna znanstvena problematika. Diskreditiral jih je z nalepko »aktivizem«. Res je, da je izhodišča in sredstva za razpis na te teme določila neka druga, prejšnja ministrica. Vendar je tema dobrobiti živali resna znanstvena tematika, s katero se ukvarjajo številni znanstveniki v razvitem svetu. Janez Cigler Kralj nima znanstvenih referenc, da bi lahko podajal avtoritativne sodbe o relevantnosti posameznih raziskovalnih problematik na področju kmetijstva. Na področja svojega resorja se ne spozna niti strokovno. Spozna se samo na politično obrt in na politična zavezništva z določenimi interesnimi skupinami na svojih resornih področjih. Zaradi njihovega interesa, da bi odložili dodatne stroške, ki jih bodo v prihodnje zahtevali manj mučilni postopki pri reji živali, ko bodo določeni kot standard, je prepovedal raziskovanje in razvoj teh postopkov. Še več, to raziskovanje in razvoj je tudi na splošno diskreditiral kot »aktivizem«, se pravi, kot ideologijo.

Nesprejemljivo je, da ministri določajo, kaj v polju znanosti je relevantno in verodostojno in kaj je psevdoznanost. O tem lahko sodi samo znanstvena skupnost po svojih recenzijskih postopkih. Politično blatenje znanosti je samo po sebi nedopustno. Včeraj so bili na tapeti tisti, ki preučujejo postopke za zagotavljanje dobrobiti živali, jutri bodo ministri morda popljuvali kritično družboslovje in mu vzeli denar, pojutrišnjem bo lahko na udaru kdorkoli in karkoli. Vmešavanje politike v avtonomijo znanosti in univerze je nesprejemljivo. Njuno diskreditiranje z namenom finančnih rezov pa zavržno.

Edini korekten način, kako sanirati posledice preklica razpisa CRP, je ta, da ministrstvi in agencija odpravijo preklic razpisa, ocenijo prispele vloge in na tej podlagi razdelijo razpisna sredstva po razpisnih kriterijih.

Za Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

dr. Gorazd Kovačič

9. 7. 2026

Statut UL (2026)

Članice UL so v začetku junija 2026 dobile v mnenje osnutek novega Statuta UL. Nekateri dekani in dekanje so besedilo preposlali svojim zaposlenim in odprli demokratično javno razpravo, nekateri pa žal ne. Zato je sindikat objavil besedilo in obrazložitve in pozval svoje člane, da se na članici sami priglasijo k besedi in sooblikujejo njeno uradno stališče. Nekatere določbe so namreč problematične in bodo lahko imele resne strukturne posledice za razmerja med organi, za avtonomijo univerze in za možnost kritične razprave.

Osnutek novega Statuta UL dopolnjuje že oktobra 2025 sprejeto opredelitev za polno pravno subjektiviteto članic UL, tudi pri izvajanju javne službe. Po 18. členu ZViS-1 bo UO UL tako kot doslej med članice razdeljeval pasovna sredstva za študijsko dejavnost in za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti, hkrati pa bo deloval kot finančni policaj in bo aktivno sprožal sanacijske postopke na članicah, na katerih bo sopovzročal primanjkljaj. Doslej ni mogel prisiliti podfinanciranih članic v sanacijo, saj so se njihovi primanjkljaji računovodsko porazgubili v splošnem presežku UL iz izvajanja javne službe. O teh določbah ZViS-1, ki so jih zlobirale bogate članice UL, in o njihovih posledicah v času sprejemanja zakona in sprememb Statuta UL žal ni bilo opazne javne razprave v akademski skupnosti. To, kar zdaj logično sledi, je statutarna obveznost članic, da prilagajajo obseg programov in kadrov odobrenim sredstvom ter izvajajo sanacijske ukrepe, ki jim jih naloži rektorat. (13., 34., 35. in 58. člen) UO UL bi torej pridobi večjo moč nad članicami, njihova avtonomija pa bi bila v primeru podfinanciranosti v tem, da bi bil dekan odgovoren za izvedbo sanacije.

Hkrati osnutek novega Statuta UL predvideva povečanje moči dekana v odnosu do organov članice. 66. člen fiksno določa sestavo UO članic, doslej je bilo to v pristojnosti samih članic. Ponekod so bili člani UO po funkciji predstojniki oddelkov, na katerih izvolitev dekan ni imel kaj dosti vpliva. Maloštevilna sestava UO, ki bi jo predpisal novi Statut UL, daje več možnosti dekanu, da vpliva na sestavo kandidatne liste. Enega od petih ali dva od devetih članov UO članice bi imenoval UO UL. (53. člen) O razrešitvi dekana pa ne bi več odločal senat članice, temveč Senat UL, katerega člani so večinoma dekani. (60. člen)

Nenavadno je, da osnutek Statuta UL ne določa več sestave Senata UL (po načelu, da ima vsaka članica enega člana), temveč to delegira pravilniku, ki bi ga sprejel sam Senat UL. (42.–44. člen) Ali pripravljajo drugačno sestavo Senata UL, kjer ne bi več imela vsaka članica svojega senatorja?

Prav neverjetna je določba 51. člena, ki delegira določitev sestave UO UL Odloku o preoblikovanju UL, ki ga sprejema DZ. Doslej sta sestavo UO UL določala Statut in Odlok, tako je tudi po 32. členu ZViS-1. To pomeni, da sta se univerza in država morala uskladiti in država ni mogla univerzi vsiliti takšne sestave UO UL, v kateri bi imela vlada večino članov. Novi Statut UL pa bi vladi dal ravno to možnost. Ali si lahko vsaj teoretično zamislimo, da bi jo neka vlada hotela izkoristiti in bi tako prevzela nadzor nad poslovanjem univerze? Glede na pristojnosti UO UL po 53. členu Statuta bi to lahko pomenilo nadzor nad notranjim razporejanjem pasovnih sredstev med članice, odrejanje sanacij in s tem poseganje v posamezne študijske programe, izsiljevanje članice pri potrjevanju njihovih letnih programov dela in finančnih načrtov, poseganje v vsebino raznih splošnih aktov UL in v imenovanje glavnega tajnika UL. Ali nekdo zapravlja avtonomijo Univerze v Ljubljani?

Pika na i je statutarna prepoved agitiranja oz. uvedba cenzure v 4. členu. V obrazložitvah je napačno navedeno, da gre za nespremenjen 7. člen sedanjega Statuta UL, ki omejuje samo delovanje političnih strank na UL. Pojem agitiranja je nejasen, ohlapen in ga je mogoče raztegniti na karkoli. Tudi na kakšno sindikalno akcijo, ali na govorjenje o kakšnem genocidu, ali pa na to, da bi se akademska skupnost s podpisovanjem protestne peticije uprla vladnemu prevzemu UO UL prek Odloka o preoblikovanju UL. Vse to bi lahko sodilo pod kategorijo agitacije in neetičnega delovanja, ki se ju lahko kaznuje z odvzemom naziva in izgubo zaposlitve. (155. in 163. člen)

Če povzamemo. Osnutek novega Statuta UL predvideva korporativistično preoblikovanje univerze, kjer vlada lahko komandirala UO UL, ta finančno disciplinira dekane, ti postanejo bolj neodvisni od organov članice kot doslej, akademski skupnosti pa je naložena cenzura.

Dokumenti so dostopni tule.

 

Pravilnik UL o delovni in pedagoški obveznosti 2026

 

Senat in UO UL sta konec maja 2026 potrdila nov Pravilnik o delovni in pedagoški obveznosti in Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti (NPO). Rektorjeva delovna skupina je začela pripravljati novi pravilnik že pred sprejemom novega Zakona o visokem šolstvu. Julija 2025 sprejeti ZViS-1 je nato postavil nov zakonski okvir, v katerega je bilo treba umestiti rešitve. VSS je od zunaj skrbno spremljal nastajanje delovnih verzij, v katerih se je vedno znova pojavljala faktorizacija, ki bi umetno in nezakonito zvišala normative NPO. Na različnih sestankih smo opozarjali vodstvo UL, da morajo biti rešitve zakonite. 44.e člen KPVIZ, ki ga je VSS z velikimi napori dosegel v okviru stavkovnih pogajanj, onemogoča faktorizacijo. Vodstvo UL je konec februarja 2026 poslalo sindikatom uradni predlog Pravilnika v mnenje. V njem je bila predvidena faktorizacija vrednotenja izvedbe predmetov z manj kot 10 vpisanimi študenti s faktorji, ki bi lahko segli vse do 0,1, kar bi pomenilo, da bi UL za individualni pouk glasbenih inštrumentov uvedla kar 60-urni delovnik, in to samo za NPO. Napisali smo kritičen odziv in predlagali usklajevanja. Trajala so do sredine maja. Bila so zahtevna, saj smo bili z vodstvom UL narazen v več ključnih točkah, ki imajo tudi pomembne finančne učinke. Poleg tega smo poskušali v dialogu izboljšati nekatere določbe. Glavni vsebinski problemi v pogajalskem procesu so bili naslednji:

- Vodstvo UL je ves čas hotelo uveljaviti faktorizacijo za izvajanje predmetov z majhnim številom študentov na razne načine. Čisto na koncu je predlagalo, naj Pravilnik UL za take predmete določi izvajanje konzultacij v majhnem obsegu namesto predavanj.

- Vodstvo UL je predlagalo tudi faktor 0,5 za vrednotenje pedagoškega dela v okviru dopolnilnih pogodb.

- Vodstvo UL je hotelo vzpostaviti podlago za beleženje vsega dela v okviru vseh štirih vrst dela v LODN-u.

- Mi smo hoteli, da se mentorstva zaključnih del opredeli in ovrednoti kot obliko NPO in da se v vseh študijskih programih določi ure NPO v učnih načrtih zaključnih del, tudi tam, kjer tega še ni.

- Vztrajali smo, da je treba ljudi, ki opravljajo pedagoško delo, zaposliti na ustreznih pedagoških delovnih mestih.

- Poleg tega smo se na pogajanjih ukvarjali s tem, kako regulirati dodeljevanje dodatne tedenske pedagoške obveznosti (DTPO). Šesti odstavek 108. člena ZViS-1 jo omejuje na dve leti in MVZI vztraja pri implementaciji tega, da se sistemizira dodatna delovna mesta in dobijo priložnost mlajši. V Pravilniku smo iskali način, kako to implementirati na življenjski način.

- Ukvarjali smo se s tem, v koliko podrobnosti iti pri opredeljevanju glavnih oblik NPO.

- Narazen smo si bili tudi pri vprašanju, katere vsebine naj urejajo pravilniki članic.

Končni rezultat pogajanj je naslednji:

- Pravilnik za razliko od doslej veljavnega ne določa niti faktorizacije, niti konzultacij v omejenem obsegu namesto predavanj pri predmetih z majhnim številom študentov.

- Pravilnik določa, da je mentorstvo zaključnih del oblika NPO in določa maksimume pavšalnega vrednotenja. Tega doslej ni bilo, praksa po članicah pa je močno različna. Članice ga bodo morale določiti v vseh učnih načrtih zaključnih del do 30. 9. 2027. Maksimalni priznani seštevek mentorstev obsega 15 % NPO+DTPO = 36 ur NPO letno za visokošolskega učitelja.

- Pravilnik določa jasno razmejitev med učiteljskimi in asistentskimi glavnimi oblikami NPO, čemur morajo slediti ustrezne zaposlitve (npr. če asistent z učiteljskim nazivom oddela nekaj mentorstev, se ga v ustreznem deležu zaposli na učiteljskem delovno mesto). Med učiteljske oblike smo vključili tudi mentorstvo nezaključnih del, saj so takšne oblike dela zelo pomembne tam, kjer jih izvajajo učitelji z umetniško habilitacijo, pravilnik pa odpira možnost za ovrednotenje teh oblik s številom ur na študenta. Med asistentske oblike NPO pa smo dodali delo s študenti pri izvajanju empiričnega dela raziskave za zaključno delo, kar so asistenti in raziskovalci doslej marsikje izvajali brezplačno.

- Pri regulaciji dodeljevanja DTPO smo se dogovorili za razumno omejitev na primere, ko so razlogi za nastanek posameznikove DTPO dolgotrajni.

- Pravilnik uvaja priznavanje in regulacijo e-učenja.

- V LODN bo treba vnašati vse vrste dela. Sankcija za nedoseganje zahtevanega obsega vseh štirih vrst dela je ta, da v tem primeru ni možno skleniti dopolnilne pogodbe.

- Pravilnik določa tudi delovne obveznosti strokovnih sodelavcev pri pedagoškem procesu.

- Pravilnik se začne uporabljati najkasneje 1. 10. 2027. Najkasneje v 6 mesecih od sprejema Pravilnika UL morajo članice sprejeti svoje pravilnike, ki bodo prav tako začeli veljati 1. 10. 2027. Pravilniki članic bodo določili specifične oblike NPO, vrednotenje mentorstev zaključnih del in morebitnega asistentskega dela pri tem, maksimalno število študentov v skupinah, pravila vrednotenja e-učenja, način preverjanja in vrednotenja osnovnega raziskovalnega ali umetniškega in strokovnega dela (RUS), vezan na habilitacijska merila, ter način preverjanja in vrednotenja oblik sodelovanja pri upravljanju (SU). Pravilnik UL za vse to daje le okvir, konkretizacija vas čaka po članicah. Pred akademskimi skupnostmi, organi in sindikati na članicah je tako v naslednjega pol leta zahtevno in zelo pomembno delo. Vključite se vanj!

- Pri Merilih za zmanjšanje NPO smo dosegli vključitev možnosti zmanjšanja NPO strokovnih sodelavcev pri pedagoškem procesu zaradi dela na raziskovalnem projektu.

Dokumenti so dostopni tule.

Rektorjeva omejitev sindikalnega delovanja ob referendumu

Vladajoča koalicija je 11. 5. 2026 sprejela t. i. "interventni zakon", ki je povzročil milijardno luknjo v javnih financah, destabiliziral pokojninski sistem, dal zalet nadaljevanju divje privaizacije zdravstva in oddajanju stanovanj v kratkoročni najem ter s t. i. "socialno kapico" porušil načelo progresivnih davkov. Vladajoča koalicija je poteptala socialni dialog in prepovedala sindikatom predstaviti svoja stališča. Zato smo združeni sindikati začeli 12. 5. 2026 zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum in jih v nekaj dneh zbrali kar 47.223 namesto 2.500 zahtevanih.

VSS je organiziral zbiranje podpisov na univerzah. V to je posegel rektor UL in je z neustrezno raztegnjeno interpretacijo Statuta UL in Etičnega kodeksa UL prepovedal zbiranje podpisov v prostorih UL, pa tudi omejil delovanje sindikatov na elektronsko komunikacijo in kabinete. Po prvem kratkem odgovoru 13. 5. in pismu predsednikov treh največjih sindikalnih konfederacij 14. 5. 2026 mu je VSS SUL 20. 5. 2026 poslal tale odgovor.

Odziv na omejitev sindikalnega delovanja na UL ob referendumski pobudi

Spoštovani,

13. 5. 2026 zvečer ste članicam UL in Visokošolskemu sindikatu na UL poslali dopis, s katerim ste prepovedali sindikalno aktivnost zbiranja podpisov v prostorih UL za naknadni zakonodajni referendum o »interventnem zakonu«. Zakon posega v pravice zaposlenih in destabilizira javne finance, s tem pa tudi ogroža že doslej prenizko proračunsko financiranje visokega šolstva in znanosti, zato je legitimna tarča sindikalnih aktivnosti. Svojo prepoved ste utemeljili s 7. členom Statuta UL, ki pa prepoveduje le delovanje političnih strank na UL. 7. člen ste interpretirali tako, da naj bi prepovedoval tudi organizirano politično nagovarjanje k referendumskim pobudam. S tem ste v imenu prepovedi delovanja političnih strank na UL prepovedali določeno vrsto sindikalnega delovanja v prostorih UL.

V dopisu 13. 5. 2026 pozno zvečer smo vam pojasnili, da v 7. členu Statuta UL ni podlage za takšno prepoved, da politične stranke ne sodelujejo pri sindikalnem zbiranju podpisov za referendum v prostorih UL in da imamo na podlagi pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo na UL pravico do izvajanja svojih sindikalnih aktivnosti v prostorih univerze in članic, uporabe prostorov in opreme delodajalca za te aktivnosti (v dogovoru z odgovorno osebo delodajalca) in obveščanja vseh zaposlenih o svojih aktivnostih in stališčih.

Nato so vam 14. 5. 2026 pisali predsedniki treh največjih sindikalnih konfederacij. Protestirali so proti vaši razširitvi pomena 7. člena Statuta UL in vas opozorili na pravne podlage, ki zagotavljajo svobodo sindikalnega delovanja, od Ustave RS prek Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS do stališč komiteja Mednarodne organizacije dela.

V svojem odzivu 14. 5. 2026 ste odredili drugačno, v resnici pa dodatno prepoved sindikalnega delovanja. Medtem ko je bila v dopisu 13. 5. 2026 vaša omejitev sindikalnega delovanja na UL vsebinska, je bila tokrat prostorska. Sindikati naj bi smeli znotraj UL izvajati svoje sindikalne aktivnosti samo v posebnih prostorih, namenjenih sindikalnemu delovanju (takih prostorov ni, saj jih UL ni zagotovila), ali v kabinetih sindikalnih zaupnikov (kamor po vašem mnenju smejo v zvezi s sindikalnimi aktivnostmi povabiti samo člane sindikata), ali po elektronskih komunikacijskih kanalih, nikakor pa ne v skupnih fizičnih prostorih, kjer bi lahko bil obstoj sindikata viden oz. opazen (plakati, stojnice, javne razprave). Glede na vašo opredelitev je nezaželeno celo oglašanje sindikalnih zaupnikov na sejah organov, saj te potekajo v sejnih sobah, ki jih ni na vašem seznamu dovoljenih prostorov, pa tudi opazno je lahko. To potiskanje sindikatov v geto nevidnosti ste tokrat utemeljili z Etičnim kodeksom UL.

Drugi odstavek 18. člena Etičnega kodeksa res prepoveduje »politično oz. drugo agitiranje v prostorih ali na območju univerze«, vendar ga je treba razumeti v kontekstu tega, kar ureja prvi odstavek 18. člena in kar izraža temeljno intenco tega člena: tu gre za prepoved, da bi funkcionarji političnih strank zasedli funkcije na univerzi ali v njenih ožjih organizacijskih enotah. Razumevanje prepovedi političnega agitiranja, ki je širše od prepovedi agitiranja za politične stranke in njihove kampanje, je v protislovju z nekaterimi drugimi določbami istega Etičnega kodeksa UL. Ta v 2. členu med temeljnimi vrednotami opredeljuje tudi socialno pravičnost. Po 6. členu je eden od temeljnih ciljev pri delu učiteljev in raziskovalcev »kritičen odnos do pojavov v socialnem okolju«. 17. člen pa določa, da zaposleni »udejanjajo vrednote univerze in etična pravila ravnanja, ki so zapisana v tem kodeksu, tudi pri svojem nastopanju in ravnanju zunaj univerze in v javnosti. Kot zasebniki se lahko svobodno vključujejo v dejavnosti (…) civilne družbe ter v lastnem imenu javno izražajo svoja mnenja. (…) Učitelji, raziskovalci in sodelavci, ki kot strokovnjaki in v skladu z akademskimi standardi analizirajo politično dogajanje v družbi, lahko svoja dognanja predstavljajo javno in v okviru pedagoškega procesa.« Ti členi dajejo jasne usmeritve za razmejitev med agitiranjem za politične stranke in njihove kampanje, ki je znotraj UL omejeno, kar podpira tudi sindikat, in med angažiranjem v okviru civilne družbe za vrednote, skladne z Etičnim kodeksom UL, ki je celo zaželeno.

Že v dopisu 13. 5. 2026 smo spomnili, da se je v času pred referendumom o noveli Zakona o vodah ena od članic UL, na katere strokovno področje spada ta materija, javno opredelila do novele. Naj vas spomnimo, da ste tudi vi kot raziskovalec pred leti agitirali za Shod za znanost, ki je bil v bistvu zakonodajna pobuda akademske skupnosti in akademskih institucij, na podlagi katere je bil sprejet ZZrID. Če bi takratni rektor uveljavil vaše sedanje široko razumevanje prepovedi političnega agitiranja, bi vam prepovedal promoviranje udeležbe na shodih za znanost med zaposlenimi. To se ni na srečo zgodilo.

Visokošolski sindikat in tri sindikalne konfederacije smo vam prejšnja dopisa poslali na nejaven način, zato da bi univerzi prihranili negativno publiciteto in politizacijo v razgretem ozračju zbiranja podpisov za referendum in javnih pritiskov nekaterih političnih strank. A ste nato 14. in 18. 5. 2026 kar sami na spletnih straneh UL objavili dve stališči, ki pomenita omejevanje sindikalnega delovanja. S tem ste sami izpostavili univerzo medijski pozornosti. Novica je zakrožila po socialnih omrežjih, kmalu je o vaši prepovedi poročalo več medijev. Zanjo so izvedeli številni zaposleni. Sindikati smo prejeli vrsto odzivov članov in nečlanov. Vsi so ogorčeni nad vašimi stališči in potezami. Menijo, da ste se uklonili oblasti in da se na ta način ne brani avtonomije univerze.

Visokošolski sindikat zavrača vašo odreditev vsebinskih in prostorskih omejitev sindikalnega delovanja v prostorih UL, saj so pravne podlage na naši strani in imamo prav tudi v smislu legitimnosti. Na to kaže množičen odziv akademske skupnosti pri zbiranju podpisov za referendum o »interventnem zakonu«. Avtonomija univerze je ustavno načelo, ki ga je mogoče konkretno interpretirati na različne načine. Tudi vsakokratna oblast si jo lahko razlaga po svoje. To pomeni, da jo je treba včasih aktivno braniti pred oblastnimi posegi. Tudi na načine, ki ste jih tokrat opredelili kot nedovoljeno in neetično politično agitacijo. Sindikat bo kljub vaši prepovedi branil avtonomijo in finančne interese univerze, če bo oblast posegala vanje, z vsemi sredstvi sindikalnega delovanja, tudi v prostorih UL. Računamo, da bomo v tem na isti strani.

Lep pozdrav,

Gorazd Kovačič,

predsednik VSS – Visokošolskega sindikata Slovenije

Vsa korespondenca je objavljena tule.

Dopolnilne in avtorske pogodbe za pedagoško delo

108. člen novega Zakona o visokem šolstvu ZViS-1 nedvoumno določa zaporedje oblik pogodb za plačilo pedagoškega dela: najprej zaposlitev z osnovnim normativom NPO, nato pedagoška nadobveza, nato dopolnilna zaposlitev in šele na koncu, če je posameznik kjerkoli že 120% zaposlen, avtorska pogodba.

Že pred uveljavitvijo ZViS-1 so članice s finančnimi težavami "zunanjim sodelavcem", pa tudi "notranjim" zaposlenim, ko so imeli izredno povišanje obsega pedagoškega dela zaradi nadomeščanj, ponujale cenejše avtorske pogodbe namesto dopolnilnih. S tem so nadaljevale tudi v študijskem letu 2025-2026. V sindikatu smo opozarjali, da 108. člen delodajalcem ne dopušča več samovolje in da je treba končno urediti delovna razmerja in zaključiti s prekarnimi avtorskimi pogodbami.

Neka članica UL je dala pobudo, naj UL vpraša ministrstvo za tolmačenje pravilnega zaporedja oblik pogodb v 108. členu. Njegov dvanajsti odstavek sicer določa, da je sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe dopustna le pod pogojem, da so bile »pri delavcu« izkoriščene predhodne tri možnosti. Vendar pa enajsti odstavek (enako kot že v 63. členu starega ZViS) določa pogoj za sklenitev dopolnilne pogodbe o zaposlitvi: »če so zagotovljena sredstva«. Logika članice je bila tale: če nima zagotovljenih sredstev za dopolnilne zaposlitve, ki so seveda precej dražje od avtorskih pogodb, ta opcija odpade, zato delavcem ponudi avtorsko pogodbo. UL je prosila MVZI za interpretacijo, kateri od teh dveh pogojev z nasprotnima učinkoma je močnejši.

VSS je izvedel za to pobudo in se priglasil k besedi s svojim pravnim mnenjem, kajti 108. člen ZViS-1 smo skupaj napisali rektorji in sindikati, MVZI pa ga je sprejelo. Ministrstvo je v svojem mnenju o navedeni dilemi pritrdilo našemu razumevanju 108. člena. Pri tem je sicer poudarilo, da v skladu s šestim odstavkom pričakuje regulacijo dodeljevanja pedagoškega dela preko osnovnega normativa, zato naj bi bila uporaba dopolnilnih zaposlitev in avtorskih pogodb za opravljanje pedagoškega dela redka izjema. Pa vendarle je visokošolskim zavodom naložilo, naj odpravijo nezakonite avtorske pogodbe in jih nadomestijo z zaposlitvami.

Vodstvu UL smo sporočili, da pričakujemo ureditev stanja že z letnim semestrom 2025-2026, nezakonite avtorske pogodbe pa naj se sporazumno prekine. 23. 2. 2026 je glavna tajnica UL poslala članicam usmeritve, naj uredijo pogodbe v skladu s pravilnim zaporedjem iz 108. člena ZViS-1. Obenem je vodstvo UL začelo pripravljati spremembo Kadrovskega načrta 2026, tako da bi članice lahko sistemizirale dodatna delovna mesta za dopolnilne pogodbe namesto tistih avtorskih, ki so nezakonite glede na 108. člen ZViS-1 in posameznikovo situacijo. To pomeni množično in sistemsko ureditev problema prekarnega honorarnega pedagoškega dela. 

Dokumenti so dostopni tule.

Novi Minimalni standardi in Merila za akreditacijo, NAKVIS, 2026

Svet agencije NAKVIS je 29. 1. 2026 sprejel nove Minimalne standarde za izvolitev v nazive (ki so osnova za habilitacijska merila univerz) in nova Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov. Visokošolski sindikat je v decembru in januarju predlagal več dopolnitev. Zatem smo imeli sestanek z agencijo. Skoraj vsi naši predlogi so bili sprejeti.

- V Minimalne standarde so na naš predlog dodali časovni zamik pri obveznosti objavljanja v odprtem dostopu, ko gre za znanstvene monografije. Cenik tujih založb je težko dosegljiv. Izkoriščevalsko politiko založniških korporacij je z 19. 6. 2025 zaobšla novela ZZrID, ki je v nacionalno zakonodajo vpeljala pravico do sekundarnega publiciranja. To pomeni, da avtor v repozitoriju odprto dostopno objavi recenzirano različico besedila, ne glede na to, da mu pogodba z založnikom prepoveduje objavljanje.

- Med pomembna dela so dodana tudi takšna, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo, kar je izjema v Habilitacijskih merilih UL.

- Dodana je izjema pri številu del v izvolitvenem obdobju na področjih, kot je filmska režija, kjer produkcija traja več kot tri leta.

- Med izkaze družbenega vpliva, kar je novo področje preverjanja v habilitacijskih postopkih, je dodano delovanje v strokovnih in posvetovalnih telesih ter udejstvovanje v javnih strokovnih razpravah, ki vplivajo na oblikovanje javnih politik, zakonodaje, poklicnih standardov ipd., ter strokovno sodelovanje z uporabniki.

- Črtan je obvezni pogoj bivanja v tujini za izvolitev z naziv izrednega profesorja, saj je ključno delovanje na tujih institucijah, kar je vsaj deloma mogoče tudi na daljavo.

Najbolj prelomna pa je dopolnitev 10. standarda pri presoji podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda v Merilih za akreditacijo visokošolskih zavodov. Med standarde kakovosti na kadrovskem področju smo uspeli vključiti tudi urejena delovna razmerja. Komisije bodo med pregledi visokošolskih zavodov preverjale tudi, ali so bile zavodu v zadnjih treh letih izdane obremenilne odločbe delovnih inšpekcij in sodbe delovnih sodišč. Pri urejenosti delovnih razmerij ne gre samo za prepoved veriženja zaposlitev za določen čas po ZDR-1, temveč tudi za zaporedje oblik pogodb za plačilo pedagoškega dela po 108. člen ZViS-1: najprej zaposlitev, nato pedagoška nadobveza, nato dopolnilna zaposlitev in šele na koncu, če je posameznik kjerkoli že 120% zaposlen, avtorska pogodba. NAKVIS je sprejela naše argumenta, da prekarnost pedagoških delavcev slabo vpliva na kakovost in da lahko s takšnim standardom kakovosti agencija pridobi sredstvo za delanje reda, zlasti v zavodih s cenenim poslovnim modelom. Dejstvo je, da prekarno delo še vedno obstaja tudi na javnih univerzah. Na UL se stvari postopno urejajo. UO je včeraj odobril dodatna delovna mesta za odpravo prekarnosti na FSD in FGG. Vključitev urejenih delovnih razmerij med Nakvisove standarde kakovosti bo lahko pospešila to urejanje, saj bo učinkovala tudi preventivno. Pomemben pa bo angažma lokalnih sindikatov.

Aprila 2026 nam je NAKVIS poslala v mnenje še predlog Meril za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol. Tudi tu ji je VSS predlagal, naj med kriterije vključi tudi urejena delovna razmerja. NAKVIS je upoštevala naš predlog, in sicer je to vključila v opredelitev večjih pomanjkljivosti šole. VSS sicer ni prisoten na višjih strokovnih šolah, pa vendarle bo ta določba zagotovila agenciji podlago, da bo lahko preverjala urejenost delovnih razmerij, tamkajšnjim sindikatom pa bo dala nove možnosti delovanja.

Dokumenti so objavljeni tule.

Navodila UL za izplačilo delovne uspešnosti

UL nam je v drugi polovici januarja 2026 poslala v mnenje predlog Navodil za izplačilo dela plače za delovno uspešnost. Pripravila jih je, še preden so se zaključila stebrna pogajanja o podrobnejših kriterijih za delovno uspešnost (DU) in preden je bila znana vsebina Aneksa h KPVIZ, zato da bi določila vsaj začasno veljavne postopke za izplačilo DU za januar. Predlog Navodil tako še ni mogel upoštevati metodologije in določb o načinu objave sklepa o izplačilu DU.

Sindikat se je na predlog odzval z naslednjimi stališči. Prvič, predlagali smo, naj UL sredstva za DU v čim večji meri izplačuje za nadomeščanje in za dodatno delo zaradi nezasedenih delovnih mest. In drugič, predlagali smo naj bo samonadomeščanje priznano kot del nadomeščanja, ki se ga plača v obliki DU, tudi pri pedagogih. Poleg tega smo svetovali vodstvu univerze, naj o zakonski dopustnosti izplačevanja DU v dveh periodah (mesečno za nadomeščanje in na tri mesece po ostalih petih kriterijih) za mnenje vpraša MJU. Izrazili smo tudi nasprotovanje temu, da bi bil zakonsko maksimalen obseg izplačila DU za nadomeščanje rezerviran samo za dela na najzahtevnejših področjih.

Zaradi številnih odprtih vprašanj je vodstvo UL umaknilo predlog Navodil s seje UO UL 29. 1. 2026. Izplačila DU za januar 2026 so se zamaknila do uskladitve Navodil in nadgradnje informacijskega sistema.

UL nam je 19. 3. 2026 poslala v mnenje nov predlog akta o DU, tokrat imenovan Pravilnik. Nanj smo podali več pripomb.

Akt (nazadnje preimenovan nazaj v Navodila), ki ga je 26. 3. 2026 sprejel UO UL, upošteva več naših pripomb:

- Opozorili smo, da akt UL ne sme določiti posebnih podrobnejših kriterijev za izplačilo DU, saj te določa že Aneks h KPVIZ. Akt UL lahko ureja le tiste zadeve, ki niso določene v kolektivni pogodbi in je predvsem izvedben, zato se ne sme imenovati »Pravilnik«, temveč »Navodila«.

- Opozorili smo na nejasne določbe, zlasti, kjer gre za mesečno izplačevanje DU za nadomeščanje in za poračun na več mesecev.

- Predlagali smo, naj Navodila zaradi boljše preglednosti za uporabnike iz zakona prepišejo zaporedje, po katerem se najprej določi del plače za DU tistim zaposlenim, ki so upravičeni do njega po kriteriju nadomeščanja, iz razlike sredstev pa nato še tistim, ki dosegajo nadpovprečne rezultate.

- Predlagali smo, naj bo opravljanje dodatnega dela zaradi nadomeščanja stvar dogovora med predstojnikom in delavcem in ne predstojnikove odredbe.

- Nasprotovali smo temu, da bi bila maksimalna višina DU za nadomeščanje rezervirana samo za delavce, ki opravljajo najzahtevnejša dela, saj je to ovrednoteno že z njihovim stopnjevanim delovnim mestom. Sprejeta določba v 11. členu Navodil je zmehčana v primerjavi s predhodnimi predlogi.

Dveh predlogov sindikata pa vodstvo UL ni upoštevalo:

- Sprejeta Navodila pomenijo zamujeno priložnost za ureditev samonadomeščanja pedagoških in ostalih delavcev po krajših odsotnostih, kadar jih delo počaka. Izplačilo prihranka, ki ga je imel delodajalec, v obliki DU za nadomeščanje samega sebe za nazaj, bi bilo elegantna možnost. Te teme ne ureja noben nacionalni ali univerzitetni akt, po članicah pa je praksa različna in tako bo žal tudi ostalo.

- V 13. členu ostaja določba, naj dekan pri določitvi deleža (med 50 in 100 %) prihrankov od odsotnosti in nezasedenih delovnih mest, namenjenega financiranju DU, upošteva finančno stanje članice. Zaradi tega bodo zaposleni na članicah s primanjkljajem na študijski dejavnosti kaznovani pri obsegu plačevanja DU za nadomeščanje.

Dokumenti so dostopni tule.

Kriteriji za delovno uspešnost v KPVIZ

 

Novi plačni zakon ZSTSPJS je združil prej ločena instituta DUPOD in RDU. Prvo so plačevali mesečno, drugo pa na pol leta. V novem sistemu gre za en institut s skupno »vrečo« denarja za izplačila na podlagi obeh namenov. »Vrečo« se polni s prihranki pri plačah zaradi odsotnosti (npr. najpogostejša situacija je krajša bolniška, kjer delodajalec plačuje delavcu 80% nadomestilo, 20 % njegove plače pa prihrani) in iz dveh oz. od leta 2028 treh % mase plač. Iz te skupne »vreče« se najprej izplača DU za nadomeščanje in zaradi nezasedenih delovnih mest, nato pa iz preostanka denarja še DU po petih kriterijih. Te določa 30. člen ZSTSPJS. Podrobnejše kriterije smo določili v aneksu h KPVIZ, sklenjenem konec januarja 2026.

Na stebrnih pogajanjih smo se dogovorili za naslednje rešitve v KPVIZ. Metodologija, kako se upošteva podrobnejše kriterije, je v 5. členu Aneksa h KPVIZ taka, da za izplačilo DU zadošča že izpolnjevanje enega podrobnejšega kriterija pri kateremkoli od petih kriterijev. Podrobnejši kriteriji so napisani tako, da pokrijejo različne poklicne profile. Rezultat bi lahko bila precej široka in enakomerna razdelitev denarja, ki ostane po razdelitvi sredstev za nadomeščanje. Dejstvo pa je, da je določanje DU v osnovi orodje v rokah delodajalca in na koncu bo še vedno predstojnik tisti, ki bo ocenil svoje podrejene. Določena varovalka je transparenten način objave prejemnikov in zneskov, kar ureja 6. člen Aneksa.

Poleg podrobnejših kriterijev in metodologije je VSS skušal izpogajati rešitve za pomanjkljivosti ureditve instituta DU v ZSTSPJS. Masa prihrankov zaradi odsotnosti je vredna manj od vsega dela, ki ga je treba opraviti v okviru nadomeščanja. Poleg tega zakon določa, da gre v »vrečo« za DU vsaj 50 % prihrankov in ne nujno vsi. Še več, nikjer v zakonu ne piše, da je treba polnovredno plačati celotno nadomeščanje. Posameznikova DU je omejena na 30 % osnovne plače. Izplačilo DU za nadomeščanje je tako lahko precej manjše od količine dodatno opravljenega dela, lahko pa je zaradi skupne »vreče« tudi večje in tako ostane manj denarja za DU po ostalih petih kriterijih. Predlagali smo različne varovalke, ki bi zaščitila delavce, ki nadomeščajo odsotne kolege, ali se samonadomeščajo in opravljajo dvojno količino dela po krajši bolniški odsotnosti, ali opravljajo povečan obseg dela zaradi nezasedenih delovnih mest. Skupaj z drugimi sindikati v »stebru« smo predlagali tudi definicijo nezasedenih delovnih mest, kar je še en raztegljiv pojem iz ZSTSPJS. Vladna stran je vse predloge zavrnila.

Odprto je ostalo tudi vprašanje, kako točno se izračuna prihranke pri plačah in kaj se všteva in kaj odšteva od teh prihrankov. Dogovor z vlado o tem na krovni ravni žal ni bil mogoč. Za povrh je MJU objavilo aplikacijo, ki naj bi bila v pomoč delodajalcem pri razrezu DU, čeprav smo ga sindikati opozorili, da je v dveh listih nezakonita. Sindikati smo o tem obvestili delodajalce in javnost.

Določitev naštetih definicij in količin je ob koncu stebrnih pogajanj ostala prepuščena resorjem in/ali delodajalcem. Temeljno stališče VSS je, da je treba DU nameniti predvsem tistim, ki so dodatno obremenjeni z nadomeščanji.

V Aneks h KPVIZ, ki določa podrobnejše kriterije za DU, je VSS uspel vključiti še več drugih dopolnitev KPVIZ, ki so bile del naših stavkovnih zahtev in niso bile realizirane s plačno reformo, ali ki izhajajo iz novega ZViS-1, ali pa gre za odpravo napake v Aneksu h KPVIZ iz novembra 2024. V sami končnici smo uspeli doseči naslednje.

- Aneks v 10. členu določa pogoje in postopke za odrejanje pripravljenosti na domu. Od afere "dodatki za stalno pripravljenost" UL ni uporabljala tega instituta, čeprav ima na določenih deloviščih potrebo po njem.

- Črta se drugi odstavek 17. člena Aneksa h KPVIZ iz novembra 2024, ki je določal nezdružljivost izplačila pedagoške nadobveze in pedagoške razbremenitve. To je doslej pomenilo, da lahko delodajalec nekomu naloži izvajanje nadobveze, ne sme pa je plačati.

- Izboljšane so pravice in pogoji za delovanje sindikatov.

- Delovni mesti Strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu VII/1 in VII/2 se prenese v plačno podskupino D1. V KPVIZ se zavaruje njun pedagoški normativ. S tem so strokovni sodelavci pri pedagoškem procesu dokončno priznani kot visokošolski pedagoški delavci.

- Dvema bibliotekarskima delovnima mestoma v podskupini D5 in Samostojnemu strokovnemu sodelavcu IX se popravi velikost odprave fiktivnih nesorazmerij. Prvima dvema žal samo za naprej, kar ne bo imelo realnega učinka, tretjemu pa tudi za nazaj. Vse do zadnjega trenutka smo se borili za popravo napake v Aneksu h KPVIZ iz novembra 2024, s katero je bilo oškodovanih sedem novih delovnih mest v podskupini D5. Ker jim je bila pripisana prevelika odprava fiktivnih nesorazmerij, so s prvo tranšo dobili manj kot zakonsko določenih 100 EUR povišice.

Od stavkovnih zahtev VSS marca 2022 po štirih letih ostajata neuresničeni še dve: določitev nadomestila za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu v KPVIZ ter dodatni dnevi dopusta za delo z nevarnimi snovmi, kužnimi materiali ali viri sevanja. Za oboje se je vlada postavila na stališče, da ju je treba urediti enotno za ves javni sektor.

Dokumenti so objavljeni tule.

Poziv k umiku nezakonitih delov aplikacije za izračun delovne uspešnosti

 

POGAJALSKA SKUPINA REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

POGAJALSKA SKUPINA KONFEDERACIJE SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

 

IZJAVA ZA JAVNOST

22.1.2026

 

POZIV K UMIKU IN NEUPORABI NEZAKONITIH ELEMENTOV PRIPOMOČKA ZA IZRAČUN DELOVNE USPEŠNOSTI V JAVNEM SEKTORJU OD 1.1.2026 DALJE

Ministrstvo za javno upravo je na svojih spletnih straneh objavilo pripomoček za izračun delovne uspešnosti od 1.1.2026 dalje, ko se je z zamikom začela uporabljati nova ureditev delovne uspešnosti in se bo pri delodajalcih, ki bodo delovno uspešnost izplačevali mesečno, prvič obračunala po novem februarja s plačo za mesec januar.

V obeh sindikalnih pogajalskih skupinah opozarjamo, da nekateri načini razdelitve sredstev, ki jih pripomoček omogoča, niso skladni z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, na kar smo vladno stran v pogajanjih in usklajevanjih tudi večkrat opozarjali. Pripomoček, ki na več delovnih listih omogoča različne načine upoštevanja kriterijev za delitev sredstev iz naslova delovne uspešnosti, namreč pri dveh od teh načinov (»korekcija na vse kriterije« in »selektivna korekcija vsi kriteriji«) ne upošteva zahteve iz drugega odstavka 32. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Slednji povsem nedvoumno določa, da se del plače za delovno uspešnost na podlagi kriterijev in meril določi tako, da se najprej določi del plače za delovno uspešnost tistim javnim uslužbencem, ki opravljajo dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, iz razlike sredstev pa tistim javnim uslužbencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v posameznem obdobju.

Izpostavljena načina izračuna delovne uspešnosti sta v nasprotju z omenjeno določbo, saj pripomoček naknadno, po določitvi delovne uspešnosti tistim, ki bi jim delovna uspešnost morala pripadati po prednostnem kriteriju opravljanja dodatnega dela ali večjega obsega dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, v nekaterih primerih (če so presežena skupna sredstva, ki so na razpolago za delovno uspešnost) avtomatično poseže v del plače, ki je bil javnim uslužbencem določen iz tega naslova.

Pripravo pripomočka sicer pozdravljamo in ocenjujemo, da je v osnovi pripravljen kakovostno, uporabniku prijazno in kljub temu, da njegova uporaba ni obvezna, utegne močno olajšati delo predstojnikom in vodjem v javnem sektorju, ki so zadolženi za delitev sredstev za delovno uspešnost. Prav zato obžalujemo, da se ministrstvo kljub opozorilom odločilo, da objavi pripomoček z elementi, ki so v nasprotju z zakonom.

Glede na navedeno Ministrstvo za javno upravo s to skupno javno izjavo tokrat javno pozivamo, da iz pripomočka umakne sporne elemente, vse delodajalce v javnem sektorju pa pozivamo, da spornih načinov izračunavanja delovne uspešnosti/delovnih listov iz pripomočka ne uporabljajo. Opozarjamo, da z uporabo spornih načinov izračuna delovne uspešnosti delodajalci tvegajo številne sodne spore in se izpostavljajo odgovornosti za nezakonito izvajanje določb Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

 

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

l.r.

 

 

Branimir Štrukelj

Vodja Pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja

l.r.

Izplačilo regresa dopolnilno in delno zaposlenim

MVI se je ob začetku šolskega leta 2025-2026 v soglasju z MDDSZ in MJU postavilo na stališče, da dopolnilno zaposlenim pripadajo sorazmerno višja izplačila iz dela, kot so regres, zimski regres ("božičnica") in premije pri Modri zavarovalnici. Vodstva univerz smo obvestili, da v visokem šolstvu ne more biti nič drugače. Kdor je npr. 120% zaposlen, mora prejeti regres in zimski regres v višini 120 % in pripada mu 20 % več dni dopusta.

Poleg tega smo novembra 2025 seznanili vodstva univerz z najnovejšo sodno prakso, po kateri na podlagi 98. člena KPVIZ delavcem v izobraževanju, ki so v delovnem razmerju samo za omejen delovni čas, v preostanku pa so zavarovani kot samozaposleni, pripada polno izplačilo navedenih prejemkov. Kdor je npr. 40 % zaposlen v visokem šolstvu, za preostalih 60 % pa si plačuje socialno zavarovanje kot s. p. ali samozaposlen v kulturi, mu mora univerza izplačati 100% regres in zimski regres.

Vodstva univerz smo pozvali, naj uredijo izplačila skladno s temi pravili. Izplačilo zimskega regresa za leto 2025 so izvedli skladno z navedenimi pravili.

Aprila 2026 pa se je zaplet ponovil. MVZI je poslalo visokošolskim zavodom navodilo za izplačilo regresa za leto 2026. Po kolektivni pogodbi je bil rok za izplačilo 8. maj. Javne univerze pa so se spet postavile na stališče, da dopolnilna pogodba ni oblika pogodbe s skrajšanim delovnim časom, čeprav so se MDDSZ, MJU in MVZI že v oktobru in novembru 2025 pisno opredelila, da temu ni tako in da je potrebno tistim, ki so zaposleni polno in še dopolnilno, izplačati ustrezno višji znesek regresa in zimskega regresa. Po neizplačilu zvišanih zneskov regresa dopolnilno zaposlenim smo pozvali vodstvo UL, naj izplača še razliko.

Dokumenti so objavljeni tule.

Pismo rektorju Univerze v Ljubljani

Spoštovani gospod rektor, prof. dr. Gregor Majdič,

pišemo vam v zvezi z vašim odzivom na navedbe Francesce Albanese, ki Univerzi v Ljubljani očita, da s sodelovanjem z izraelskimi univerzami »normalizira nezakonitost in zločine« (Delo, 12. julija 2025).

Številne članice in člani UL smo vpeti v financiranje programa Obzorje Evropa in se, seveda, sprašujemo, kako ravnati, saj so od tega financiranja odvisni številni raziskovalci in raziskovalke na naših institucijah. Strinjamo se z vami, da je s tega vidika zelo težko izstopiti iz že potekajočih projektov in da to tudi ni potrebno, še posebej, kadar niso v nikakršni neposredni povezavi s kakršno koli izraelsko univerzo ali drugo institucijo. Prepričani pa smo, da lahko UL do potekajočega genocida v Gazi zavzame odločnejšo etično držo.

Glede na dejstvo, ki ste ga v pismu izpostavili tudi sami, da namreč evropska komisija pri projektih EU izraelske ustanove financira neposredno, saj je Izrael polnopraven član okvirnih raziskovalnih programov, bi Univerza v Ljubljani, kot prav tako polnopravna članica raziskovalnih programov, lahko storila vsaj to, da od evropske komisije zahteva, naj iz programov, ki jih financira, takoj izloči izraelske univerze in druge izraelske institucije, ne glede na to, ali so neposredno ali posredno povezane z vojaškimi strukturami. Skratka, UL naj takoj zahteva zamrznitev statusa Izraela v Obzorju Evropa, kar je od nje zahtevalo že tudi Študentsko društvo Iskra.

Če je za tak sklep potrebna večina glasov senatorjev UL, je treba takoj pozvati h glasovanju, pa čeprav per rolam, na daljavo. Čas dopustov ne sme biti izgovor, saj je dopustovanje v primerjavi z ogroženim preživetjem naš velik privilegij. Čakanje na septembrski senat neupravičeno odlaga odločitev, ki bo v vsakem primeru za premnoge Palestince prišla prepozno. Drži, kot poudarjate, konfliktov na svetu je več, vendar je prav ta razkril največjo hipokrizijo EU, ki je vanj finančno vpletena in tako zanj tudi soodgovorna. Kot zaposlene in zaposleni na UL ne želimo biti del tega sprenevedanja. Verjamemo, da nas je takšnih večina na UL, in zato tudi verjamemo, da bo večina senatorjev, dekanj in dekanov glasovala za to, da se UL pri evropski komisiji čim prej izreče v prid zamrznitvi financiranja izraelskih univerz in drugih institucij, povezanih v Obzorje Evropa. Vsaj dokler Izrael ne preneha z genocidom. Tako bi se izraelske univerze in druge institucije morale znajti same in bi se morda vsaj zamislile nad tem, kar se dogaja in ob čemer molčijo, če že ne sodelujejo.

S takšno načelno držo bi se UL uprla od spodaj navzgor. Ne glede na rezultat je to edina možna etična drža. Nenazadnje pa je UL to dolžna tudi zaradi zgleda, ki ga daje študentkam in študentom.

V pričakovanju takojšnjega ukrepanja vas lepo pozdravljamo in obenem pozivamo tudi kolege in kolegice z Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici, da od vodstev svojih univerz zahtevajo, naj od evropske komisije zahtevajo takojšno izločitev izraelskih univerz in drugih izraelskih institucij iz sistema financiranja Obzorje Evropa.

prof. dr. Ana Kučan (UL BF) in več sto sopodpisnikov, med njimi Visokošolski sindikat Slovenije

Novi Zakon o visokem šolstvu (2025)

Vlada je po dobrih dveh letih snovanja in usklajevanj med deležniki aprila 2025 poslala predlog novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS) v DZ. Predlog zakona v pomembni meri izhaja iz veljavnega, ki je bil mnogokrat noveliran.

Med novimi vsebinami so objektivno najpomembnejše določbe o financiranju. Že dosedanji zakon je na papirju zagotavljal ciljni obseg proračunskega financiranja študijske dejavnosti v višini 1 % BDP, toda ker se leta 2016 ni bilo mogoče dogovoriti za formulo postopne rasti proračunskega financiranja, je to stagniralo na 0,55 % BDP. 177. člen novega ZViS zagotavlja zvezno rast financiranja od naslednjega leta dalje, v letih morebitne recesije pa 122. člen zagotavlja, da ne bo rezov. Ker nedavno izplačana izredna sredstva za stroške plačne reforme niso vključena v Temeljni steber financiranja, bo povišica v naslednjem letu izračunana glede na letošnji obseg TSF, to pa pomeni, da bo večinoma zadoščala le za stroške reforme in kritje pravic iz aneksa h KPVIZ iz januarja lani, realno rast pa lahko pričakujemo šele v letu 2027.

129. člen prinaša univerzam pasovna sredstva za financiranje investicij. Tako bo lahko UL veliko bolj sistematično in kontinuirano kakor doslej, ko se je morala za vsako investicijo dogovarjati z vlado, pristopila k reševanju prostorskih težav članic. UL bo prevzela tudi skrb za študentske domove v Ljubljani, saj bodo po 182. členu pripojeni k univerzi v roku dveh let od uveljavitve zakona. Prav tako tudi dva novomeška javna visokošolska zavoda.

S sindikalnega vidika je najpomembnejši 108. člen, ki določa normative neposredne pedagoške obveznosti in različne opcije za plačevanje dodatnega dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Gre za vsebine, ki jih je v veljavnem ZViS urejal 63. člen. V določenih elementih smo dosegli njihovo izboljšanje v primerjavi z veljavnim zakonom in večji konsistentnost člena. Člen določa fiksne normative NPO, kakršni že veljajo, pri čemer je bil v ZViS-u od Zujfa dalje naveden učiteljski normativ 5-7 ur tedensko. Poleg razlogov večje skupine študentov in dela na projektu 4. odstavek omogoča pedagoško razbremenitev tudi zaradi zahtevnejše funkcije, za kar veljavni ZViS ni dajal podlage. Novi ZViS določa strokovne sodelavce pri pedagoškem procesu kot pedagoški profil in jim daje opcije pedagoške razbremenitve, plačane pedagoške nadobveze in dopolnilne zaposlitve na projektu. 12. odstavek določa, da se predhodno izkoriščenost vseh možnosti, preden lahko zavod s pedagoškim delavcem sklene avtorsko ali podjemno pogodbo za pedagoško delo, preverja na ravni posameznika in ne institucije. To onemogoča prekarno pedagoško delo, saj se institucije ne bodo več mogle zatekati k interpretaciji, da predhodno »izkoriščene vse možnosti« pomenijo to, da v svojih finančnih in kadrovskih načrtih pač nimajo denarja za zaposlitve, temveč bo to pomenilo, da je pedagog že nekje drugje polno in še dopolnilno zaposlen.

Pot do takšnega 108. člena je bila trnova. Vse različice zakona od lanskega junija dalje so namreč vsebovale variabilne normative »do x ur«, ministrstvo in rektorji pa so zavračali pomisleke, da bi to lahko vodilo v različne zlorabe in privilegije. V takem primeru namreč ne bi bilo jasno, od kod navzgor in navzdol se štejeta pedagoška nadobveza in pedagoška razbremenitev. Januarja 2025 smo zato blokirali obravnavo predloga ZViS na Ekonomsko-socialnem svetu. Malo pred tem smo na rektorsko pobudo pisali ministru in izrazili zaskrbljenost, ker vlada še ni odobrila dodatnega denarja univerzam za stroške plačne reforme, v pismu pa smo izpostavili tudi problem variabilnih normativov. S tem smo dobili priložnost za preureditev 108. člena, saj nas je minister pozval, naj VSS pripravi alternativni predlog, in sklical sejo deležniške delovne skupine za uskladitev zakona. Vendar so nekateri v sindikatu zatem vlekli nenavadne poteze, kar je izkoristila Rektorska konferenca (RKRS) in pripravila še hujši predlog člena, po katerem bi učiteljski normativ lahko tudi poljubno presegal 6 ur. Minister je bil toliko korekten, da je pozval sindikate in RKRS, naj se uskladijo o 108. členu, predsednica RKRS pa je na sestanek povabila tudi predsednike vseh univerzitetnih sindikatov VSS, saj ni bilo povsem jasno, kdo zastopa stališča VSS.

Na februarskem sestanku so morali rektorji kar hitro popustiti pri ideji o normativih »nad x ur«. Tu se je spet pokazal strateški pomen aneksa h KPVIZ iz januarja lani. Niso pa hoteli popustiti pri ideji normativov »pod x ur« in celo nekateri člani pogajalske skupine VSS so začeli izražati pripravljenost za sprejem takšnih variabilnih normativov. Vse pa se je spremenilo, ko so rektorji dobili bistveno vprašanje, na katerega niso imeli dobrega odgovora: kako bi lahko zagotovili, da na bogatih članicah ne bi veljali nižji, na revnih pa višji normativi? To bi seveda vodilo v neenake pogoje za raziskovalno delo in v še hitrejšo kadrovsko širitev in večanje institucionalne moči bogatih članic. Tako smo obranili fiksne normative NPO in je nastal predlagani 108. člen.

Člen tudi razčiščuje nejasnost, ki jo je povzročil 17. člen novembrskega aneksa h KPVIZ, po katerem pedagoško razbremenjeni ne smejo dobiti izplačane pedagoške nadobveze, četudi jo oddelajo in je morda izkazana zaradi matematike razbremenitev. Ta dva instituta bosta po novem na podlagi 8. odstavka izrecno združljiva.

Zato pa člen v 6. odstavku prinaša regulacijo dolgotrajne pedagoške nadobveze: v takem primeru bo moral zavod izpeljati postopke za dodatne zaposlitve. Zahtevalo jo je MVZI in to napovedalo že v končnici stebrnih pogajanj kot hrbtno plat svojega predloga polnega vrednotenja nadobveze. VSS pa je regulacijo sprejel, ker je to korektno do tistih, ki bodo dobili priložnost za pedagoško zaposlitev. Kaj bo 6. odstavek prinesel v praksi, bomo še videli. Po mojem mnenju bo potrebno razlikovati med kratkotrajnimi (nadomeščanja odsotnih sodelavcev in letna nihanja števila študentov) in dolgotrajnimi razlogi za nastanek nadobveze. Denar za dodatne zaposlitve ni problem, saj so univerze v tem mesecu že prejele sredstva za zvišano vrednotenje nadobveze, ki jih bo treba prerazporediti med več zaposlenih.

Navodila UL za uvrstitev v višji PR in Usmeritve za spregled izobrazbe

UO UL je 19. 12. 2024 hkrati z novim Aktom o sistemizaciji sprejel tudi Navodila UL za uvrstitev v višji PR po 22. členu plačnega zakona ZSTSPJS. Vsebinsko gledano so ta navodila prepisala vsebino 22. člena in določila odgovornosti v postopkih na UL.

Skupina dekanov pa je v naslednjih mesecih pripravila predlog dopolnitve Navodil. Glavni namen 22. člena ZSTSPJS je omogočiti novo zaposlenim, ki so bili doslej zaposleni zunaj javnega sektorja ali v tujini, takšen dvig uvrstitve, kakršnega bi glede na svojo delovno dobo dosegli z napredovanji v javnem sektorju. Omogoča tudi popravke uvrstitev tistim, ki so zaradi premestitve v višji tarifni razred izgubili napredovanja. Pripravljalci dopolnitve Navodil pa so predlagali precej širšo uporabo 22. člena. Pripravili so kriterije, po katerih bi lahko v najvišji PR uvrstili pedagoge in raziskovalce z izjemnimi dosežki, a ne samo to. Množično bi dvignili tudi vse redne profesorje z dolgoletnim stažem in nosilce najzahtevnejših funkcij.

VSS SUL je podal negativno mnenje. Opozorili smo, da namen 22. člena ZSTSPJS ni množičen popravek plač. Poleg tega smo opozorili, da je lahko pravno sporna dodatna kompenzacija za opravljanje funkcij poleg pedagoške razbremenitve in položajnega dodatka, ki ju predpisi že določajo. Predvsem pa smo predlog ocenili kot nespodoben v razmerah, ko je na UL še vedno več deset prekarnih pedagogov, ki bi jih univerza morala zaposliti, a jih plačuje samo s skromnimi honorarji, vodstvo UL pa se pri tem izgovarja na pomanjkanje denarja. Isto velja za IRD sredstva, ki jih nekatere članice zagotavljajo v višini, kot jo določa kolektivna pogodba, nekatere v nižji, nekatere pa sploh ne. Predlog množičnega dviga plač rednih profesorjev smo vzeli kot dokaz, da denar je. Zato smo pozvali UO UL, naj najprej poskrbi za najranljivejše in za pravice iz kolektivne pogodbe.

Rezultat našega stališča na seji UO UL 17. 4. 2025 je bil naslednji. Prvič, dopolnitev Navodil vsebuje zaostrene pogoje za dvig plač starejših rednih profesorjev, določbe o dvigu uvrstitev funkcionarjev pa so umaknili in obljubili, da bodo za mnenje o zakonitosti vprašali ministrstvo. Po oceni članov UO UL bo na podlagi sprejetih kriterijev mogoče v najvišji PR dvigniti nekaj deset učiteljev in raziskovalcev na celotni UL. In drugič, v merilih za delitev sredstev za študijsko dejavnost v letu 2025, ki jih je UO UL sprejel na isti seji 17. 4. 2025, je ena od postavk namenjena tudi zaposlitvam prekarnih pedagogov. V trenutku sprejema sicer na njej ni bilo dovolj denarja za zaposlitev vseh že v letošnjem letu, a proces se je začel, in vztrajali bomo, dokler ta najhujša oblika izkoriščanja ne bo v celoti odpravljena.

Septembra 2025 je UL pripravila tudi kriterije za uporabo 22. člena ZSTSPJS pri strokovnih delavcih. Tudi tu se je VSS SUL s pripombami in predlogi vključil v usklajevanje. UO UL je kriterije sprejel 17. 9. 2025.

Sočasno je UL pripravila in UO UL sprejel tudi usmeritve za spregled izobrazbe, kar je omogočilo zlasti delavcem v informatiki s prenizko stopnjo izobrazbe, da jih premestijo na DM, ki ustrezajo zahtevnosti njihovega dela.

Vsa gradiva so objavljena tule.