Odziv VSS SUM na Izhodišča strategije Univerze v Mariboru

Maribor, 17. 9. 2020

Odziv Sindikata Univerze v Mariboru na Izhodišča strategije Univerze v Mariboru za obdobje 2021–2030.

Skupna izjava deležnikov o izvedbi študijskega leta 2020-2021

SPOROČILO ZA JAVNOST 

Ljubljana, 16. september 2020 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z visokošolskimi deležniki uskladilo smernice za zimski semester novega študijskega leta 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalni inštitut za javno zdravje sta, v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem, Univerzo v Novi Gorici, s Študentsko organizacijo Slovenije, s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v Sloveniji in z Visokošolskim sindikatom Slovenije, pripravila smernice za zimski semester študijskega leta 2020/21. Smernice so pripomoček visokošolskim zavodom za lažjo in konsistentno organizacijo dela v trenutnih epidemioloških razmerah. 

Vsi, ki smo sodelovali pri pripravi smernic, v študijskem letu 2020/21 pričakujemo kakovostno izvedbo študijske dejavnosti v skladu z akreditiranimi študijskimi programi. Osnovno izhodišče v zimskem semestru je izvedba študijskega procesa na fakultetah v vseh primerih, kjer se aktivnosti lahko izvedejo varno ob upoštevanju priporočil NIJZ. Kadar to ni izvedljivo, priporoča kombinirano izvedbo študijske dejavnosti (hibridni model), izvedbo na daljavo pa le v izjemnih oziroma utemeljenih primerih. 

Pri izvedbi študijskih programov v prostorih fakultetnaj imajo prednost tisti deli učnih enot, pri katerih sodelujejo manjše skupine študentk in študentov in kjer prostorske kapacitete zagotavljajo pogoje za varno izvedbo v skladu s priporočili. 

Hibridni model pomeni kombinirano izvedbo študijske dejavnosti z izvedbo 'v živo' in z izvajanjem na daljavo. Kjer je ob upoštevanju priporočil NIJZ mogoče organizirati študijsko dejavnost 'v živo', delitve skupin niso potrebne. V ostalih primerih se študentkam in študentom, ki se zaradi prostorskih omejitev v predavalnici ali zaradi osebnih zdravstvenih omejitev ali zaradi karantene oz. drugih z novim koronavirusom povezanih razlogov  predavanj ne morejo udeležiti 'v živo', omogoči dostop (spremljanje in sodelovanje) na daljavo. 

Prehod na študij na daljavo se izvede zgolj, kadar načrtovana izvedba 'v živo' ali kombinirana izvedba nista mogoči in kadar vodstvo visokošolskega zavoda presodi, da je takšna prilagoditev izvedbe potrebna in pedagoško ustrezna. 

Smernice vključujejo NIJZ priporočila tudi za ostale oblike študija. Za čim bolj nemoten potek študijskega procesa je pomembno dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov. 

Smernice bosta MIZŠ in NIJZ posodabljala glede na epidemiološke razmere v Republiki Sloveniji in jih objavljala na spletni strani: 

https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-sport/o-ministrstvu/direktorat-za-visoko-solstvo/

Izjave 

Prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani:  »Veseli me, da smo vsi deležniki uspešno uskladili Smernice za izvedbo zimskega semestra novega študijskega leta 2020/21. Za članicami Univerze v Ljubljani je daljše obdobje priprav na izvedbo študijskega procesa ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Pomembno je osnovno izhodišče, ki je v tem, da se študenti vrnejo na fakultete in akademije ter da izvajamo študijski proces »v živo« ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, kar zajema tudi varnostne razdalje in prostorske omejitve. Kjer tega ne bomo mogli zagotoviti v celoti, bomo uporabili hibridni sistem. V ta namen bomo predavalnice opremili z ustrezno avdio-vizualno opremo, pri kritju tovrstnih dodanih stroškov pa pričakujemo pomoč ministrstva. Z usklajenimi smernicami v danih epidemioloških pogojih zagotavljamo optimalno izvedbo študijskega procesa glede kakovosti in hkrati ustrezne pogoje za preprečevanje širjenja okužbe med študenti in zaposlenimi. Vsem študentom in zaposlenim želim uspešen začetek študijskega leta v novih, spremenjenih pogojih.« 

Prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru: »Na Univerzi v Mariboru skrbimo za ustrezno organizacijo pedagoškega procesa ob strogem upoštevanju vseh odlokov Vlade RS in priporočil ter navodil NIJZ. Že v času poletnih dopustov smo naslovili prošnjo na MIZŠ za skupen pristop in pripravo ustreznih navodil ter smernic za izobraževalni proces v študijskem letu 2020/2021. Izpostavljamo, da je pri organizaciji študijskega procesa  potrebno upoštevati tako vsa pravila kot infrastrukturne možnosti, ki jih ima posamezna inštitucija na področju izobraževanja. S strani pristojnih inštitucij smo v začetku tega tedna uskladili smernice za izvedbo študijskih dejavnosti v zimskem semestru 2020/21, ki jih bomo na Univerzi v Mariboru implementirali v navodila članicam za organizacijo študijskega procesa in seveda z njimi seznanili vse deležnike, tako študente, zaposlene kot zunanje sodelavce, ki pristopajo v stavbe Univerze v Mariboru. Prva skrb na Univerzi v Mariboru je zdravje tako študentov, kot zaposlenih, prav tako pa tudi kakovostna izvedba akreditiranih študijskih programov, zato si bomo pri tem prizadevali, da bomo v čim večji meri študijski proces izvajali v prostorih Univerze v Mariboru ter tako postopoma, kot bo mogoče, akademsko življenje vračali v običajne tirnice.«   

Prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem: »V trenutnih razmerah je varnost študentov in zaposlenih naša prva skupna skrb. Zato vsi akterji stalno iščemo najoptimalnejše rešitve in tehtamo različne možnosti ter iščemo pravo ravnovesje med varnostjo vseh, kakovostjo izobraževanja in raziskovanja, varovanjem osebnih podatkov in zagotavljanjem enakega dostopa ter enakih pravic vsem. Vsi skupaj si želimo čimprejšnjega povratka v običajne razmere, ko bomo lahko spet sprejeli vse študente v predavalnice, laboratorije in specializirane predavalnice istočasno, ko ne bomo omejevali zadrževanja v naših prostorih in bomo lahko ponovno v polnosti živeli akademski in študentski utrip. Do takrat pa bo potrebno naše delo prilagajati. In verjamemo, da dogovorjene smernice trenutno predstavljajo zadovoljivo začasno prilagoditev in s tem najboljši možen kompromis med vsemi različnimi in obstoječimi pravicami.« 

Prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici: »UNG podpira smernice za izvedbo študijskih dejavnosti v zimskem semestru 2020/21, ki sta jih pripravila MIZŠ in NIJZ. Bomo pa na UNG, glede na dosedanje pozitivne izkušnje in za zagotavljanje čimbolj kakovostnega, dostopnega in vključujočega pedagoškega procesa, v času trajanja ukrepov izvajali pedagoške dejavnosti v “hibridni” obliki. Na UNG bo tak način poučevanja potekal v obliki predavanj v živo v predavalnici, s sočasnim predvajanjem predavanj (zvok, slika, prosojnice, tabla) preko internetnih povezav. To je edini način, ki omogoča udeležbo na predavanjih tudi študentom, ki iz različnih razlogov ne morejo sodelovati na klasičnih predavanjih v predavalnici, kar smo sicer že zagotavljali tudi pred pandemijo.«

Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije: "ŠOS je v preteklih tednih intenzivno sodeloval pri pripravi Smernic za izvedbo študijske dejavnosti v prihajajočem zimskem semestru. Glede na izkušnje ob izvajanju študija na daljavo v preteklem študijskem letu smo zagovarjali izvedbo študijskih aktivnosti v živo, kjer je mogoče upoštevati smernice, ki jih je podal NIJZ. Kakovost študija in pridobljeno znanje sta namreč neprimerljivo večja ob izvajanju študija v živo. Študij po bolonjski reformi je tako ali tako že organiziran na način, da študente usmerja k samostojnemu delu in študiju, kontaktne ure (predavanja, seminarji in vaje) so minimizirane. Veseli nas, da so v končnem besedilu smernic upoštevani vsi predlogi, ki smo jih študenti tekom usklajevanja predali MIZŠ. Študente pa še naprej spodbujamo k upoštevanju priporočil, podanih s strani NIJZ in MIZŠ." 

Branimir Štrukelj, predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije: »Za SVIZ je bistvenega pomena, da se vsi socialni partnerji zavzemamo, da je v usmeritvah jasno zapisano, da ima prednost izvedba študijskega procesa v živo, če je ob tem le mogoče zagotoviti upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Končne smernice so, glede na to, da so razmere trenutno nepredvidljive, spisane ustrezno, v njih pa je upoštevano, kar smo se dogovorili v delovni skupini. SVIZ se v skladu s tem pridružuje skupni izjavi.«

Prof. dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije:  »Prav se nam zdi, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdal usmeritve oz. priporočila, ki javnim univerzam nudijo poenoten okvir za izvedbo študija, podobno kot je to urejeno za osnovne in srednje šole. Menimo namreč, da prilagajanje oblik študija posebnim razmeram tudi na najvišji ravni izobraževanja ne more biti v celoti prepuščeno posameznim univerzam, fakultetam in celo oddelkom, med drugim zato, ker ustanove in njihove enote ne morejo prevzeti vse odgovornosti za odločitve, ki zadevajo zdravstveno varnost celotnega prebivalstva. Okvir se nam zdi povsem zadosten in lahko nadomesti natančnejša navodila na nižjih ravneh izobraževanja, saj lahko v konkretnih situacijah za zdravje udeležencev študijskega procesa poskrbijo zgolj ti udeleženci sami, in sicer z odgovornim ravnanjem. Predvsem smo zadovoljni, da usmeritve zdravstveni vidik dopolnjujejo s specifičnimi pedagoškimi potrebami, pri čemer dajejo absolutno prednost izvedbi v živo, ki je predvidena tudi z akreditiranimi študijskimi programi. Kombiniranje žive in online izvedbe, ki bo v primeru slabših epidemioloških razmer ponekod morda nujno, že pomeni začasno prilagoditev, ki s seboj prinaša številne logistične zaplete in stroške. Izvedba zgolj v virtualni obliki pa je po teh smernicah upravičena samo v res utemeljenih posebnih primerih. Živi stik med udeleženci študija ima s pedagoškega stališča nenadomestljive prednosti. Poleg tega je pomembna naloga in odgovornost javne univerze, da goji živo akademsko skupnost.«

Pripombe VSS SUM v okviru javne obravnave na Osnutek Sprememb in dopolnitev Pravilnika o postopku delovanju in sestavi študentskih svetov

Maribor, 11. 9. 2020

Pripombe VSS SUM v okviru javne obravnave na Osnutek Sprememb in dopolnitev Pravilnika o postopku delovanju in sestavi študentskih svetov

Pripombe VSS SUM v okviru javne obravnave na Osnutek Sprememb in dopolnitev Pravilnika o postopku delovanju in sestavi študentskih svetov

Maribor, 11. 9. 2020

Pripombe VSS SUM v okviru javne obravnave na Osnutek Sprememb in dopolnitev Pravilnika o postopku delovanju in sestavi študentskih svetov

Poziv Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport glede začetka študijskega leta

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo zadovoljni, da nam je v preteklem semestru kljub epidemiji uspelo s poukom na daljavo izpeljati velik del študijskega procesa. Vendar obenem ugotavljamo – to se ujema tudi z večinskim mnenjem, ki smo ga zaznali med študenti – da študijskega leta prav na nobenem področju nismo mogli izpeljati v neokrnjeni obliki in na enaki ravni. To ne velja samo za različne vrste praktičnih vaj, temveč prav za vse oblike študija, pri katerih je pomembna interakcija v prostoru, torej za vse tisto, v čemer se univerzitetni študij razlikuje od branja priročnikov in spremljanja posnetih predavanj na spletu. Tvorni del študijskega procesa pa je tudi vse tisto, kar se znotraj univerzitetne skupnosti dogaja mimo formalnih študijskih dejavnosti; večina tega je v zadnjem semestru izostala.

Študijski proces v živo in druge oblike medosebnega stika znotraj akademske skupnosti razumemo kot temelj funkcionalne in v družbeno okolje vpete univerze. To je še posebno pomembno v primeru visokošolskih ustanov, kot so tri slovenske javne univerze; te so bile ustanovljene zato, da prebivalstvu Slovenije omogočajo vsestranski razvoj, te naloge pa kot iz življenjskega okolja izolirane »dopisne« ponudnice znanja ne bi mogle učinkovito opravljati.

V primeru, da se epidemija ne bo stopnjevala, se zavzemamo, da se čimvečji del študija že oktobra izvede v živo. Dopuščamo možnost, da bo zaradi splošnih razmer in zaradi občasnih primerov kolektivne karantene zaradi okužbe posameznikov treba klasične oblike nekaj časa kombinirati z virtualnimi, vendar to razumemo kot ukrep v sili, ki mu bo sledila čimprejšnja vrnitev v normalne razmere. Glede študija v živo se zavzemamo se za čimbolj življenjska napotila, ki bodo upoštevala zrelost odraslih oseb in specifične okoliščine pedagoškega procesa na univerzi. Ob strogem upoštevanju higienskih pravil in uporabi zaščite, kar lahko pri odrasli študentski populaciji pričakujemo, univerza pač ne more biti bolj rizično okolje kot trgovski center. Predvsem pa ne vidimo nikakršnega razloga, da bi bil režim na univerzah enak ali celo strožji kot v osnovnih in srednjih šolah. Opraviti imamo s populacijo, ki lahko marsikatero omejitev (npr. neprestano razkuževanje prostorov, kar je že trenutno samo priporočeno) kompenzira z odgovornim vedenjem.

Od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pričakujemo jasne usmeritve glede žive izvedbe študija. Te usmeritve so potrebne čimprej, ker je množica študentov v negotovosti glede najema bivališča, organizacije prevoza in podobno. Pri visokošolskem študiju gre za tako pomemben javni interes, da odgovornost ne more biti v celoti prepuščena univerzitetni avtonomiji. Država, v tem primeru Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, je dolžna brez dvoličnega sklicevanja na »avtonomijo« univerz aktivirati model izvedbe visokošolskega študija v živo; če državi manjka izvirnih idej ali če trenutna ministrska garnitura nima časa za ukvarjanje z visokim šolstvom, naj se nasloni npr. na italijanski model.

Obenem od univerzitetnih vodstev, ki s svojo pasivnostjo hote ali nehote spodbujajo stihijsko preobrazbo naših univerz v obrobne dopisne šole, pričakujemo, da bodo oblikovali kolikor mogoče enotna in enostavna pravila, da ne bodo učitelji in študenti znotraj iste univerze ali celo iste fakultete kaotično razpeti med resničnimi in virtualnimi prostori. Pri tem virtualne rešitve razumemo strogo kot začasne, dokončno rešitev pa vidimo šele v vrnitvi k študiju v živo.

Ljubljana, Maribor in Koper, 27. 8. 2020

 

za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik

Podpora Sindikatu novinarjev Slovenije

V Visokošolskem sindikatu Slovenije podpiramo stališče Sindikata novinarjev Slovenije, da je pred morebitnimi korenitimi spremembami medijske zakonodaje potrebna široka javna razprava, ki naj bo predvsem strokovna in čimmanj podvržena ozkim strankarskim interesom. Menimo, da so spremembe in izboljšave pri delovanju RTV Slovenija potrebne, vendar bi morale izhajati iz javnega poslanstva te ustanove, ki daleč presega spremljanje dogajanja v lokalni politiki. RTV Slovenija s stališča javnega interesa razumemo kot kulturno ustanovo v najširšem smislu te besede. Te naloge že zdaj ne izpolnjuje idealno (med drugim zaradi prevelikega vpliva strankarske politike na programski svet), še slabše pa bi jo, če bi bila podvržena finančnim pritiskom in komercializaciji, kar iz nove zakonodaje neposredno izhaja. Namesto tega bi bilo treba takoj zmanjšati število strankarskih predstavnikov v programskem svetu.

Velik korak nazaj bi pomenila tudi sprememba, po kateri bi izvršna oblast dobila neposreden vpliv na Slovensko tiskovno agencijo. Sedanja ureditev terja vsaj iskanje kompromisnih kadrovskih rešitev v Državnem zboru in s tem politiko sili v samoomejevanje. Agencija ne sme postati organ vlade; slednja ima za posredovanje svojih sporočil dovolj svojih lastnih kanalov. Podrejanja nacionalne tiskovne agencije vladi si lahko želi samo oblast, ki je prepričana, da bo trajala večno. Dokler imamo parlamentarno demokracijo, je lahko taka želja samo iracionalna. Racionalna je samo toliko, kolikor je eksplicitno nedemokratična. Ker si ne želimo, da bi agencija postala orodje cenzure in propagande, najsi bo »desne« ali »leve«, tako rešitev zavračamo.

V Ljubljani, 15. julija 2020

za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik

Nadomestilo za čakanje in dodatki v času epidemije ter nadomestilo za uporabo lastnih sredstev

Protikoronski interventni zakon ZIUZEOP je v 26. členu samo za napotene na čakanje v zasebnem sektorju, ne pa tudi za javne uslužbence, določil, da nadomestilo plače na čakanju, ki sicer znaša 80 % plače, ne sme biti nižje od minimalne plače. Sindikati smo med nastajanjem zakona opozarjali, da gre za diskriminacijo, a takrat se je mudilo z njegovim sprejemom. Nato sta vlada in DZ v noveli ZIUZEOP-A popravila to krivico samo na pol, z jasno veljavo šele od začetka maja dalje, ne pa tudi od uradnega začetka epidemije, 13. 3. 2020 dalje. KSS Pergam je dosegla, da je MJU 22. 5. izdalo pisno pojasnilo vsem delodajalcem v javnem sektorju, da minimum nadomestila na čakanju velja od 13. 3. in da naj tistim, ki so prejeli nadomestilo, nižje od minimalne plače, izvedejo poračun.

Rektorji javnih univerz so se pred tem že dogovorili, da bodo krivico poravnali na način izplačila delne solidarnostne pomoči. Opozorili smo jih, da bi to lahko bilo pravno sporno, saj je znesek solidarnostne pomoči fiksen in bi jo bilo težko upravičiti pri tistih pod 36. PR, ki so bili z napotitvijo na čakanje oškodovani pri svojem dohodku v znesku, ki je manjši od zneska solidarnostne pomoči. Namesto tega smo napore vložili v to, da je MJU s pojasnilom priskrbelo pravno podlago za doplačilo nadomestila plače za čas čakanja na delo zaradi epidemije.

Kdor je bil zaradi epidemije oškodovan na drugačne načine in lahko to dokaže, naj izkoristi možnost in vloži zahtevek za delodajalčevo solidarnostno pomoč. Članom sindikatov pripada 20 % višja. Opozarjamo pa pred populistično in neutemeljeno kampanjo nekaterih sindikatov, ki so javnim uslužbencem obljubljali, da lahko vsi po vrsti prejmejo delodajalčevo solidarnostno pomoč zgolj zato, ker se je zgodila epidemija.

***

V javnem sektorju je v času epidemije zaradi vladne neresnosti prišlo do velikih in neupravičenih razlikovanj zaposlenih v različnih medsebojno primerljivih ustanovah pri dodelitvi 65% dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po 71. členu ZIUZEOP. Ta člen je zajamčil, da bo vlada delodajalcem financirala stroške izplačila obeh dodatkov, v praksi pa je vlada pošiljala protislovne signale delodajalcem. Univerze niso dobile od MIZŠ nobene usmeritve glede dodatka za delo v rizičnih razmerah, glede dodatka za nevarnost in posebne obremenitve pa je vlada 23. 4. sprejela razrez in smernice, po katerih visoko šolstvo dobi 63.799 EUR za tiste, ki so bili v prvih dveh tednih epidemije najbolj obremenjeni s prehodom na delo od doma.

VSS Sindikat UL je vodstvu UL 27. 4. 2020 predlagal proaktiven pristop, sicer bi bile možnosti, da bi vlada refundirala stroške dodatkov, minimalne. Predlagal je tudi, naj pičla vladna sredstva za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve prednostno razdeli informatikom in izvajalcem praktičnih predmetov, ki so na daljavo izvajali zahtevne simulacije laboratorijskih ipd. vaj. 19. 5. je VSS pisal rektorjem treh univerz na temo dodatkov in nadomestila plače na čakanju (ko je kazalo, da MJU ne bo izdalo pojasnila).

UL je 20. 5. predlagala tri stopnje kombinacije obeh dodatkov. Dodatnih 100 % naj bi dobili zaposleni na določenih inštitutih UL MF, kjer izvajajo laboratorijsko delo za zdravstveno dejavnost in preučujejo brise za test okužbe z novim koronavirusom. 65 % naj bi dobili tisti, ki so v času epidemije delali na delovnem mestu s strankami, pošto ali v čiščenju in vzdrževanju. UL je predlagala 20 % dodatek za tiste, ki so v času epidemije delali v stavbah članic in pri tem niso imeli fizičnega stika s strankami. VSS SUL je podprl ta predlog, hkrati pa predlagal univerzi, naj v sklepih jasno navede, za kateri dodatek gre, in naj dodatka za delavce v zdravstveni dejavnosti izterja od Ministrstva za zdravje, zato da bo denar, ki ga je vlada namenila študijski dejavnosti, lahko izplačala tistim, ki so bili najbolj obremenjeni pri prehodu na delo na daljavo. Glede teh je ponovil svoj predlog, naj sredstva dodeli predvsem informatikom in izvajalcem praktičnih predmetov, ki so na daljavo izvajali zahtevne simulacije laboratorijskih ipd. vaj.

Po prejemu vladnih smernic je UL znižala svoj predlog in nam 1. 6. poslala v mnenje predlog Sklepa o določitvi del in nalog, ki se na UL v času epidemije opravljajo v nevarnih pogojih. Tam je za veterinarje in čistilke predvideno le 75% priznavanje 65% dodatka za delo v rizičnih razmerah, za poštne receptorje 40% in za ostale delavce v pisarna 20-odstotno, toreh 0,20 x 0,65 = 13 %. Sindikat je 3. 6. odgovoril, da je do tega modela faktorizacije zadržan, poudaril je avtorstvo in odgovornost vlade, podprl je, da upravičenci po dveh mesecih in pol epidemije končno dobijo izplačilo, kakršnega vlada pač dovoli, in opozoril na možnost individualnih dožb in poračuna vsem. Predlagal je, da se deleže priznavanja dodatka opredeli kot fiksne in ne kot maksimalne ter da naj zaradi izjemno zahtevnih delovnih in prostorskih pogojev na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo  UL MF polni dodatek prejmejo tudi administrativni delavci.

Od 19. 10. 2020 dalje, ko spet velja uradno razglašena epidemija, tistim, ki so ali še vedno opravljajo rizične vrste dela v službenih prostorih, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS. Rizične vrste del je določil rektor s sklepom 13. 11. Tudi tokrat je UL (na predlog MJU in tako kot ostali delodajalci v javnem sektorju) uporabila metodo časovno delnega priznavanja dodatka, ki je v KPJS sicer odmerjen v višini 65 %. Seznam del je podoben kot spomladi. Tistim na UL MF, ki delajo z vzorci brisov za testiranje na covid-19, pripada dodatek v polnem obsegu. Tistim, ki izvajajo veterinarsko dejavnost v stiku s strankami in čistilkam, je dodatek priznan za 3/4 časa. Administrativni delavci in tehnični delavci, razen tistih, ki jim je predstojnik odredil dežurstvo, so s seznama črtani zaradi logike, da je to delo v stavbah članic univerze dovoljeno in se ob upoštevanju ukrepov (maske, razdalja) šteje za varno in da so administrativni delavci dobili možnost dela od doma. Na predlog VSS SUL so dodane ure NPO, izvedene v stiku s študenti, (gre predvsem za praktične predmete, ki so jih pedagogi v prvem tednu epidemije še izvajali na fakultetah in akademijah, po 23. 10. pa kot izjema še vedno potekajo klinične vaje na medicinskih študijskih programih) ter raziskovalno in strokovno klinično delo, ki ga zaposleni izvajajo v stiku s pacienti ali s humanimi tkivi. Oboje je priznano v polnem obsegu.

17. 2. 2021 je rektor UL na naš predlog dopolnil Sklep o določitvi del in nalog, ki se na UL v času epidemije opravljajo v nevarnih pogojih, tako da zajema tudi tisto laboratorijsko delo s študenti, ki nima statusa NPO (npr. pomoč pri raziskovanju za pripravo zaključnega dela). Poleg tega je določil, da kot kraj stika s študenti štejejo tudi prostori zunaj fakultete, kjer poteka klinična praksa.

***

VSS je predlagal univerzam določitev nadomestila za uporabo sredstev zaposlenega (J150) tistim, ki v času epidemije ali tudi po njej delajo od doma. Ta pravica izhaja iz zakona, ni pa bila doslej konkretizirana v kolektivni pogodbi. MIZŠ kljub prizadevanjem UL ni podalo jasne usmeritve, kot standard, ki ima lahko nek orientacijski pomen tudi za ostale dele javnega sektorja, pa smo predlagali pravilnik MORS. V dejavnosti obrambe zaposleni, kadar delajo od doma, prejmejo nadomestilo v višini 1 EUR dnevno, če uporabljajo lasten računalnik, 1 EUR dnevno za uporabo lastnega telefona in 2 EUR dnevno za ostale stroške prostora in vzdrževanja.

UL je 28. 5. 2020 poslala sindikatom v mnenje predlog Navodil za občasno delo strokovnih delavcev na domu po dogovoru. Uporabljalo se bo v času, ko je epidemija že preklicana, ukrepi pa še veljajo in je zaželeno, da vsaj del strokovnih delavcev dela od doma. Uporabljalo se bo tudi potem, ko ukrepov ne bo več, in sicer na željo zaposlenega in ob odobritvi nadrejenega en dan v tednu. UL je predlagala nadomestilo za uporabo sredstev zaposlenega v višini 2 EUR na dan, in sicer pod predpostavko, da strokovni delavci pri delu na domu uporabljajo službene računalnike, kar pa večinoma ne drži. Predlog Navodil je prav tako zmotno domneval, da vprašanja nadomestila pri delu pedagogov in raziskovalcev na domu ni treba rešiti tu ali drugod, saj naj bi bilo vse v zvezi s tem urejeno že v Pravilniku o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev. VSS SUL je 31. 5. opozoril UL, da je potrebno pri višini nadomestila upoštevati, ali zaposleni doma uporablja službeno ali lastno opremo, in da je potrebno nekje določiti tudi višino nadomestila za akademske delavce, seveda v enaki višini kot za strokovne. Rektor je upošteval obe pripombi in je v Navodilih za občasno delo na domu po dogovoru in v Navodilih za določanje plač in drugih prejemkov (oboje je sprejel 1. 6.) določil, da zaposlenim, kadar delajo zunaj prostorov delodajalca, pripada dnevno nadomestilo v višini 2 EUR, če delajo na službeni opremi, ali 3 EUR, če delajo na lastni opremi.

Vodstvo UL je kmalu po sprejemu novelacije Navodil za določanje plač, v juliju in oktobru 2020, dvakrat poskusilo poslabšati veljavni standard. Nadomestilo naj bi delavcem pripadalo le, kadar mu delo od doma odredi deladajalec zaradi epidemije, višina pa naj bi se znižala na 2 EUR dnevno. Predloga smo obakrat zavrnili in v novi novelaciji 20. 10. 2020 višina nadomestila ostaja 2 + 1 EUR na dan, zapis pogojev pa je jasnejši.

***

Hrbtna plat uvedbe nadomestila sta poročanje o izrabi delovnega časa med delom na domu in zagotavljanje pogojev za zdravje in varnost. Oboje zahteva delovna zakonodaja in s tem ščiti tako delodajalca kot tudi delavca. Zaprtje javnega življenja zaradi epidemije covid-19 je spodbudilo univerze, da so tako kot ostali delodajalci začele urejati delo od doma s pravilniki in tudi z aneksi k pogodbam o zaposlitvi. ZDR-1 zahteva celo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni kraj dela. Različni deležniki menijo, da bi bilo treba to določbo zakona spremeniti, UL pa je ob lockdownu oktobra 2020 ocenila, da je najhitreje izvedljivo, če se sklene anekse za čas enega leta. Z njimi se pokrije tako obdobja splošne karantene, kot tudi delo od doma v posameznih dneh na željo zaposlenih, ko bodo ukrepi omiljeni. Pomembna novost, ki jo prinašajo aneksi, je možnost delo od doma, če delavec spada v rizično skupino za težji potek covid-19. V letu dni si UL želi, da se pogoje za delo na domu sistemsko uredi v kolektivni pogodbi.

Marsikoga je zmotila določba v aneksu, da imata delodajalec in inšpektor možnost pregleda pogojev za delo doma, »če za to obstaja pravna podlaga«, in razmišlja, ali naj tak aneks sploh podpiše. Pravno stališče sindikata je naslednje. Prvič, pri tem vprašanju si nasprotujeta dve pravni normi, pravica do varnega delovnega okolja in pravica do zasebnosti v stanovanju. Obstaja sodna praksa, po kateri je vstop inšpektorja v stanovanje brez sodne odredbe nezakonit, zato nadzora v praksi ni mogoče izvajati. UL to ve, zato je v anekse zapisala zgoraj citirani pogoj. Drugič, delavec lahko odkloni podpis takega aneksa in za to ne more biti sankcioniran. Tretjič, če ga ne podpiše in če ne oddaja evidenc o obsegu dela na domu prek aplikacije https://delonadomu.uni-lj.si/ , ne bo prejemal nadomestila za uporabo lastnih sredstev. Četrtič, če ga ne podpiše, mu mora delodajalec v razmerah protiepidemijskih ukrepov, kakršni so zdaj, dati pisno odredbo po 169. členu ZDR-1, da mora delati od doma zaradi epidemije. Če ne dobi pisne odredbe in ni sklenil aneksa k pogodbi o zaposlitvi, nima pravne podlage za delo od doma in mora hoditi na delo v službo.

Rektorat smo seznanili z nezadovoljstvom nekaterih zaposlenih z omenjeno določbo. Dogovorili smo se, da bo predlagal članicam, naj to določbo črtajo tistim, ki jih moti, v naslednjem svežnju aneksov ali pogodb čez eno leto pa te dikcije ne bo več.

***

Dokumenti so dostopni tule. Razvrstite jih kronološko.