Nadomestilo za čakanje in dodatki v času epidemije ter nadomestilo za uporabo lastnih sredstev

Protikoronski interventni zakon ZIUZEOP je v 26. členu samo za napotene na čakanje v zasebnem sektorju, ne pa tudi za javne uslužbence, določil, da nadomestilo plače na čakanju, ki sicer znaša 80 % plače, ne sme biti nižje od minimalne plače. Sindikati smo med nastajanjem zakona opozarjali, da gre za diskriminacijo, a takrat se je mudilo z njegovim sprejemom. Nato sta vlada in DZ v noveli ZIUZEOP-A popravila to krivico samo na pol, z jasno veljavo šele od začetka maja dalje, ne pa tudi od uradnega začetka epidemije, 13. 3. 2020 dalje. KSS Pergam je dosegla, da je MJU 22. 5. izdalo pisno pojasnilo vsem delodajalcem v javnem sektorju, da minimum nadomestila na čakanju velja od 13. 3. in da naj tistim, ki so prejeli nadomestilo, nižje od minimalne plače, izvedejo poračun.

Rektorji javnih univerz so se pred tem že dogovorili, da bodo krivico poravnali na način izplačila delne solidarnostne pomoči. Opozorili smo jih, da bi to lahko bilo pravno sporno, saj je znesek solidarnostne pomoči fiksen in bi jo bilo težko upravičiti pri tistih pod 36. PR, ki so bili z napotitvijo na čakanje oškodovani pri svojem dohodku v znesku, ki je manjši od zneska solidarnostne pomoči. Namesto tega smo napore vložili v to, da je MJU s pojasnilom priskrbelo pravno podlago za doplačilo nadomestila plače za čas čakanja na delo zaradi epidemije.

Kdor je bil zaradi epidemije oškodovan na drugačne načine in lahko to dokaže, naj izkoristi možnost in vloži zahtevek za delodajalčevo solidarnostno pomoč. Članom sindikatov pripada 20 % višja. Opozarjamo pa pred populistično in neutemeljeno kampanjo nekaterih sindikatov, ki so javnim uslužbencem obljubljali, da lahko vsi po vrsti prejmejo delodajalčevo solidarnostno pomoč zgolj zato, ker se je zgodila epidemija.

***

V javnem sektorju je v času epidemije zaradi vladne neresnosti prišlo do velikih in neupravičenih razlikovanj zaposlenih v različnih medsebojno primerljivih ustanovah pri dodelitvi 65% dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po 71. členu ZIUZEOP. Ta člen je zajamčil, da bo vlada delodajalcem financirala stroške izplačila obeh dodatkov, v praksi pa je vlada pošiljala protislovne signale delodajalcem. Univerze niso dobile od MIZŠ nobene usmeritve glede dodatka za delo v rizičnih razmerah, glede dodatka za nevarnost in posebne obremenitve pa je vlada 23. 4. sprejela razrez in smernice, po katerih visoko šolstvo dobi 63.799 EUR za tiste, ki so bili v prvih dveh tednih epidemije najbolj obremenjeni s prehodom na delo od doma.

VSS Sindikat UL je vodstvu UL 27. 4. 2020 predlagal proaktiven pristop, sicer bi bile možnosti, da bi vlada refundirala stroške dodatkov, minimalne. Predlagal je tudi, naj pičla vladna sredstva za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve prednostno razdeli informatikom in izvajalcem praktičnih predmetov, ki so na daljavo izvajali zahtevne simulacije laboratorijskih ipd. vaj. 19. 5. je VSS pisal rektorjem treh univerz na temo dodatkov in nadomestila plače na čakanju (ko je kazalo, da MJU ne bo izdalo pojasnila).

UL je 20. 5. predlagala tri stopnje kombinacije obeh dodatkov. Dodatnih 100 % naj bi dobili zaposleni na določenih inštitutih UL MF, kjer izvajajo laboratorijsko delo za zdravstveno dejavnost in preučujejo brise za test okužbe z novim koronavirusom. 65 % naj bi dobili tisti, ki so v času epidemije delali na delovnem mestu s strankami, pošto ali v čiščenju in vzdrževanju. UL je predlagala 20 % dodatek za tiste, ki so v času epidemije delali v stavbah članic in pri tem niso imeli fizičnega stika s strankami. VSS SUL je podprl ta predlog, hkrati pa predlagal univerzi, naj v sklepih jasno navede, za kateri dodatek gre, in naj dodatka za delavce v zdravstveni dejavnosti izterja od Ministrstva za zdravje, zato da bo denar, ki ga je vlada namenila študijski dejavnosti, lahko izplačala tistim, ki so bili najbolj obremenjeni pri prehodu na delo na daljavo. Glede teh je ponovil svoj predlog, naj sredstva dodeli predvsem informatikom in izvajalcem praktičnih predmetov, ki so na daljavo izvajali zahtevne simulacije laboratorijskih ipd. vaj.

Po prejemu vladnih smernic je UL znižala svoj predlog in nam 1. 6. poslala v mnenje predlog Sklepa o določitvi del in nalog, ki se na UL v času epidemije opravljajo v nevarnih pogojih. Tam je za veterinarje in čistilke predvideno le 75% priznavanje 65% dodatka za delo v rizičnih razmerah, za poštne receptorje 40% in za ostale delavce v pisarna 20-odstotno, toreh 0,20 x 0,65 = 13 %. Sindikat je 3. 6. odgovoril, da je do tega modela faktorizacije zadržan, poudaril je avtorstvo in odgovornost vlade, podprl je, da upravičenci po dveh mesecih in pol epidemije končno dobijo izplačilo, kakršnega vlada pač dovoli, in opozoril na možnost individualnih dožb in poračuna vsem. Predlagal je, da se deleže priznavanja dodatka opredeli kot fiksne in ne kot maksimalne ter da naj zaradi izjemno zahtevnih delovnih in prostorskih pogojev na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo  UL MF polni dodatek prejmejo tudi administrativni delavci.

Od 19. 10. 2020 dalje, ko spet velja uradno razglašena epidemija, tistim, ki so ali še vedno opravljajo rizične vrste dela v službenih prostorih, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS. Rizične vrste del je določil rektor s sklepom 13. 11. Tudi tokrat je UL (na predlog MJU in tako kot ostali delodajalci v javnem sektorju) uporabila metodo časovno delnega priznavanja dodatka, ki je v KPJS sicer odmerjen v višini 65 %. Seznam del je podoben kot spomladi. Tistim na UL MF, ki delajo z vzorci brisov za testiranje na covid-19, pripada dodatek v polnem obsegu. Tistim, ki izvajajo veterinarsko dejavnost v stiku s strankami in čistilkam, je dodatek priznan za 3/4 časa. Administrativni delavci in tehnični delavci, razen tistih, ki jim je predstojnik odredil dežurstvo, so s seznama črtani zaradi logike, da je to delo v stavbah članic univerze dovoljeno in se ob upoštevanju ukrepov (maske, razdalja) šteje za varno in da so administrativni delavci dobili možnost dela od doma. Na predlog VSS SUL so dodane ure NPO, izvedene v stiku s študenti, (gre predvsem za praktične predmete, ki so jih pedagogi v prvem tednu epidemije še izvajali na fakultetah in akademijah, po 23. 10. pa kot izjema še vedno potekajo klinične vaje na medicinskih študijskih programih) ter raziskovalno in strokovno klinično delo, ki ga zaposleni izvajajo v stiku s pacienti ali s humanimi tkivi. Oboje je priznano v polnem obsegu.

17. 2. 2021 je rektor UL na naš predlog dopolnil Sklep o določitvi del in nalog, ki se na UL v času epidemije opravljajo v nevarnih pogojih, tako da zajema tudi tisto laboratorijsko delo s študenti, ki nima statusa NPO (npr. pomoč pri raziskovanju za pripravo zaključnega dela). Poleg tega je določil, da kot kraj stika s študenti štejejo tudi prostori zunaj fakultete, kjer poteka klinična praksa.

***

VSS je predlagal univerzam določitev nadomestila za uporabo sredstev zaposlenega (J150) tistim, ki v času epidemije ali tudi po njej delajo od doma. Ta pravica izhaja iz zakona, ni pa bila doslej konkretizirana v kolektivni pogodbi. MIZŠ kljub prizadevanjem UL ni podalo jasne usmeritve, kot standard, ki ima lahko nek orientacijski pomen tudi za ostale dele javnega sektorja, pa smo predlagali pravilnik MORS. V dejavnosti obrambe zaposleni, kadar delajo od doma, prejmejo nadomestilo v višini 1 EUR dnevno, če uporabljajo lasten računalnik, 1 EUR dnevno za uporabo lastnega telefona in 2 EUR dnevno za ostale stroške prostora in vzdrževanja.

UL je 28. 5. 2020 poslala sindikatom v mnenje predlog Navodil za občasno delo strokovnih delavcev na domu po dogovoru. Uporabljalo se bo v času, ko je epidemija že preklicana, ukrepi pa še veljajo in je zaželeno, da vsaj del strokovnih delavcev dela od doma. Uporabljalo se bo tudi potem, ko ukrepov ne bo več, in sicer na željo zaposlenega in ob odobritvi nadrejenega en dan v tednu. UL je predlagala nadomestilo za uporabo sredstev zaposlenega v višini 2 EUR na dan, in sicer pod predpostavko, da strokovni delavci pri delu na domu uporabljajo službene računalnike, kar pa večinoma ne drži. Predlog Navodil je prav tako zmotno domneval, da vprašanja nadomestila pri delu pedagogov in raziskovalcev na domu ni treba rešiti tu ali drugod, saj naj bi bilo vse v zvezi s tem urejeno že v Pravilniku o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev. VSS SUL je 31. 5. opozoril UL, da je potrebno pri višini nadomestila upoštevati, ali zaposleni doma uporablja službeno ali lastno opremo, in da je potrebno nekje določiti tudi višino nadomestila za akademske delavce, seveda v enaki višini kot za strokovne. Rektor je upošteval obe pripombi in je v Navodilih za občasno delo na domu po dogovoru in v Navodilih za določanje plač in drugih prejemkov (oboje je sprejel 1. 6.) določil, da zaposlenim, kadar delajo zunaj prostorov delodajalca, pripada dnevno nadomestilo v višini 2 EUR, če delajo na službeni opremi, ali 3 EUR, če delajo na lastni opremi.

Vodstvo UL je kmalu po sprejemu novelacije Navodil za določanje plač, v juliju in oktobru 2020, dvakrat poskusilo poslabšati veljavni standard. Nadomestilo naj bi delavcem pripadalo le, kadar mu delo od doma odredi deladajalec zaradi epidemije, višina pa naj bi se znižala na 2 EUR dnevno. Predloga smo obakrat zavrnili in v novi novelaciji 20. 10. 2020 višina nadomestila ostaja 2 + 1 EUR na dan, zapis pogojev pa je jasnejši.

***

Hrbtna plat uvedbe nadomestila sta poročanje o izrabi delovnega časa med delom na domu in zagotavljanje pogojev za zdravje in varnost. Oboje zahteva delovna zakonodaja in s tem ščiti tako delodajalca kot tudi delavca. Zaprtje javnega življenja zaradi epidemije covid-19 je spodbudilo univerze, da so tako kot ostali delodajalci začele urejati delo od doma s pravilniki in tudi z aneksi k pogodbam o zaposlitvi. ZDR-1 zahteva celo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni kraj dela. Različni deležniki menijo, da bi bilo treba to določbo zakona spremeniti, UL pa je ob lockdownu oktobra 2020 ocenila, da je najhitreje izvedljivo, če se sklene anekse za čas enega leta. Z njimi se pokrije tako obdobja splošne karantene, kot tudi delo od doma v posameznih dneh na željo zaposlenih, ko bodo ukrepi omiljeni. Pomembna novost, ki jo prinašajo aneksi, je možnost delo od doma, če delavec spada v rizično skupino za težji potek covid-19. V letu dni si UL želi, da se pogoje za delo na domu sistemsko uredi v kolektivni pogodbi.

Marsikoga je zmotila določba v aneksu, da imata delodajalec in inšpektor možnost pregleda pogojev za delo doma, »če za to obstaja pravna podlaga«, in razmišlja, ali naj tak aneks sploh podpiše. Pravno stališče sindikata je naslednje. Prvič, pri tem vprašanju si nasprotujeta dve pravni normi, pravica do varnega delovnega okolja in pravica do zasebnosti v stanovanju. Obstaja sodna praksa, po kateri je vstop inšpektorja v stanovanje brez sodne odredbe nezakonit, zato nadzora v praksi ni mogoče izvajati. UL to ve, zato je v anekse zapisala zgoraj citirani pogoj. Drugič, delavec lahko odkloni podpis takega aneksa in za to ne more biti sankcioniran. Tretjič, če ga ne podpiše in če ne oddaja evidenc o obsegu dela na domu prek aplikacije https://delonadomu.uni-lj.si/ , ne bo prejemal nadomestila za uporabo lastnih sredstev. Četrtič, če ga ne podpiše, mu mora delodajalec v razmerah protiepidemijskih ukrepov, kakršni so zdaj, dati pisno odredbo po 169. členu ZDR-1, da mora delati od doma zaradi epidemije. Če ne dobi pisne odredbe in ni sklenil aneksa k pogodbi o zaposlitvi, nima pravne podlage za delo od doma in mora hoditi na delo v službo.

Rektorat smo seznanili z nezadovoljstvom nekaterih zaposlenih z omenjeno določbo. Dogovorili smo se, da bo predlagal članicam, naj to določbo črtajo tistim, ki jih moti, v naslednjem svežnju aneksov ali pogodb čez eno leto pa te dikcije ne bo več.

***

Dokumenti so dostopni tule. Razvrstite jih kronološko.