Spoštovani člani in članice Rektorske konference RS,
Visokošolski sindikat Slovenije
je dne 8. 10. 2021 v okviru javne
obravnave Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030 na Rektorsko
konferenco in MIZŠ naslovil poziv,
naj se opredelita do predvidenega ukrepa javnega objavljanja rezultatov študentskih
anket.
Dne 11. 10. 2021 se je na poziv
prvi odzval rektor UNG in pojasnil, da sam in UNG nasprotujeta takemu ukrepu (vse
odzive pripenjamo). Njegov odziv postavlja v nenavadno luč dva kasnejša dopisa,
ki nam ju je 19. 10. 2021 poslal prof. dr. Kačič v vlogah rektorja UM in
predsednika Rektorske konference. Dopisa ne odgovarjata vsebinsko na nobeno od
vprašanj sindikata, se pa sklicujeta na soglasje med vsemi pripravljalci NPVŠ 2021–2030 o vseh ukrepih, tudi o
omenjenem. Poleg tega zapiše nenavadno trditev, da Rektorska konferenca oz.
rektorji niso sodelovali pri nastanku NPVŠ 2021–2030, temveč je njegov avtor »ekspertna skupina«. Toda
ta je bila sestavljena iz predstavnikov deležnikov in v njej najdemo tudi
imena, ki so enaka imenom rektorjev. Njen predsednik je bil prof. dr. Zdravko Kačič, člana sta bila tudi prof.
dr. Igor Papič in prof. dr.
Klavdija Kutnar, vendar se po
pojasnilu Zdravka Kačiča zdi, da to niso bili rektorji, temveč neke druge
osebe. Medsebojno protislovni pojasnili, da Rektorska konferenca nima tako
rekoč ničesar z besedilom NPVŠ 2021–2030 in da se z njim strinjajo vsi rektorji, so
neprepričljiva, poleg tega nasprotno priča samostojni odgovor rektorja UNG.
V sindikatu zato ugotavljamo, da skrivanje za ekspertno
skupino in za domnevnim soglasjem o vsebini NPVŠ 2021–2030 ni ustrezen nadomestek za odgovor na
naše vsebinsko vprašanje, ki ga ponavljamo in ga izrecno postavljamo
preostalima članoma Rektorske konference: Kateri so argumenti za stališče, da je javno
objavljanje (ne ocenjevanje samo!) in rangiranje pedagoških delavcev prispevek
h kakovosti pedagoškega dela? Na podlagi katerih argumentov sta UL in UP pristali
na to, da bo NPVŠ 2021–2030 predpisal to prakso UM kot zahtevani standard za
vse univerze?
V dopisu, ki ga je dr. Kačič podpisal
kot rektor UM, najdemo poleg opisane strategije izogibanja vsebinskemu odgovoru
na zastavljena vprašanja in poleg prenosa odgovornosti za javno objavljanje
rezultatov študentskih anket na UM na Senat UM (ki ga sicer vodi ista oseba,
rektor dr. Kačič), še trditev, ki ne ustreza dejstvom. Rektor prof. dr. Kačič
trdi, da UM ne objavlja rangiranih rezultatov študentskih anket, temveč
abecedno urejene sezname (kar je sicer ena izmed vrst rangiranja). Toda
rezultati so objavljeni v Excel tabeli, kar vsakomur omogoča, da z nekaj kliki
razvrsti vse ocenjene pedagoške delavce na UM po poljubno izbranih kriterijih,
npr. po povprečni oceni, številu veljavnih odgovorov, standardnem odklonu in celo
po prehodnosti! Tako lahko z nekaj kliki rangiramo vse pedagoge po stolpcu »Povprečna
ocena«, nato vnesemo priimek in ime, npr. »Kačič Zdravko«, in vidimo, da je
imel ta izvajalec 15 veljavnih odgovorov, 87,5 % prehodnost in povprečno oceno 1,32, kar ga
uvršča/rangira na 1138. mesto od 1691 pedagoških delavcev na UM. V Excel tabeli
gre torej zlahka, a tudi če bi bili podatki javno objavljeni v PDF obliki, bi lahko
kdorkoli z nekaj več truda rangiral vse pedagoške delavce. Trditev rektorja
Kačiča, ki je sicer strokovnjak na področju informatike, da UM ne objavlja rangiranih
podatkov, ne podcenjuje le znanja zaposlenih na UM, temveč tudi študentov.
Rektor dr. Kačič je v svojem
odzivu navedel tudi tole: »Analize
dostopa do objavljenih rezultatov ocen v zadnjih petih letih so pokazale precej
majhno zanimanje za te podatke.« Sami s temi analizami dostopa do
objavljenih podatkov doslej nismo bili seznanjeni in prosimo, da nam jih
posredujete in jih objavite. Prav tako prosimo za posredovanje analize dostopa
do drugih podatkov, tako da bomo lahko primerjali relativno stopnjo zanimanja za
različne vrste podatkov. Če se bo izkazalo, da javnost res ni radovedna glede rangiranih
rezultatov študentskih anket, se sprašujemo o namenu njihovega javnega
objavljanja. Če je radovedna, pa ne vemo, zakaj ne bi stregli njeni
radovednosti tudi z objavljanjem in rangiranjem drugih kategorij
informacij javnega značaja o javnih uslužbencih, npr. o njihovih prejemkih.
Komentiranju tega opozorila se je rektor Kačič izognil. Če bo novi raziskovalni
zakon dovolil izplačevanje »dvojnih plač«, ki jih zagovarjate, bo seznam
njihovih prejemnikov prav gotovo zelo zanimiv za javnost.
A ključno je tole. Ne glede na relativno
velikost interesa javnosti za podatke o rezultatih študentskih anket lahko
njihova objava povzroča škodo. Če se bodo študentje začeli odločati za vpis
izbirnih predmetov ali smeri na podlagi podatkov o prehodnosti, lahko to vodi v
resne anomalije v visokem šolstvu in v pritiske v smeri večje permisivnosti pri
ocenjevanju. Poleg tega ugotavljamo, da
se nizek rang pedagoškega delavca (bodisi znotraj oddelka, katedre, članice ali
celotne UM) že uporablja kot argument nadrejenih za dodeljevanje nizkih ocen
delovne uspešnosti, za dodeljevanje dodatnih delovnih nalog, za interne
postopke pri delodajalcu in pri vsebini mnenja Študentskega sveta članice ali
univerze v habilitacijskih postopkih. Ob tem smo v prejšnjem dopisu opozorili,
da je primerljivost ocen metodološko vprašljiva. Ocene so pri premajhnih
vzorcih nezanesljive. Študentje večkrat namesto kakovosti pedagoškega dela ocenjujejo
kaj drugega, npr. zahtevnost izpitov. Razlike med ocenami so pogosto odraz
razlik v obremenjenosti pedagogov s številom študentov, kar je večinoma odvisno
od množičnosti vpisa in od statusa predmeta v predmetniku in le redko od
posameznega pedagoga.
Pomembno se nam zdi komentirati tudi rektorjevo
pripombo, da na UM rezultate anket
objavljajo zato, ker ne iščejo načinov izogibanja odločitvi informacijskega
pooblaščenca. VSS je v svojem pozivu 8. 10. 2021 izrecno zapisal, da ne
problematizira dejstva, da so ocene informacije javnega značaja in da je to že
razjasnjeno s stališči IP. Je pa bistveno razlikovati med seznanitvijo z oceno
posameznih javnih uslužbencev in med zbiranjem teh podatkov v bazah, ki jih
potem lahko delodajalec obdeluje in uporablja za postopke zoper delavce in ki
jih študentje kot uporabniki uporabljajo za odločitve o vpisu in s tem za
pritiske, ki vodijo proč od kakovosti pedagoškega dela.
V Visokošolskem sindikatu
Slovenije zato ugotavljamo, da je ukrep javnega objavljanja rezultatov
študentskih anket neutemeljen in škodljiv, zato v okviru usklajevanj
končnega predloga NPVŠ 2021–2030 vztrajamo pri njegovem črtanju.
Ob tem pozivamo predsednika Rektorske konference k dvigu
ravni razprave, tako da se na argumente odgovarja z argumenti, ne pa s
pojasnili v smislu, da je nekaj sprejeto, ker je to nekdo predlagal in je bilo
sprejeto, ker so se ostali s tem strinjali.
S spoštovanjem,
dr.
Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije
dr.
Aljaž Gaber, predsednik VSS, Sindikata Univerze v Ljubljani
dr.
Marija Javornik, predsednica VSS, Sindikata Univerze v Mariboru
dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica VSS, Sindikata
Univerze na Primorskem
Ljubljana,
Maribor in Koper, 21. 10. 2021
---------------------
From: Danilo Zavrtanik <danilo.zavrtanik@ung.si>
Date: Mon, Oct 11, 2021 at 11:57 AM
Subject: Re: Poziv Rektorski konferenci in MIZŠ: javno objavljanje rezultatov študentskih anket
To: Visokošolski sindikat Slovenije <vss@sindikat-vss.si>
