Podpora rektorja UP stavki

Po rektorju UL in vodstvu UM je 17. 1. 2018 tudi rektor Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragan Marušič podprl našo stavko za višje plače in večje proračunsko financiranje.

Izjava Koordinacije stavkovnih odborov, 15. 1. 2018

Ljubljana, 15. 1. 2018

IZJAVA ZA JAVNOST

24. 1. 2018 bo potekala splošna stavka javnega sektorja, istega dne pa bo ob 12:05 organiziran tudi protestni shod v podporo stavki pred prostori Vlade Republike Slovenije na Gregorčičevi ulici. Stavko je do danes napovedalo 16 sindikatov javnega sektorja, protestni shod in s tem stavkovne zahteve stavkajočih pa bo podprlo 22 sindikatov javnega sektorja iz dejavnosti državne uprave, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, okolja, obrambe, socialnega varstva, socialnega zavarovanja, pravosodja, poklicnega gasilstva ter zaposleni v plačni skupini J v teh dejavnostih. Od Vlade zahtevamo, da se ustrezno ovrednoti delo vseh zaposlenih v naštetih dejavnostih v okviru enotnega plačnega sistema, upoštevajoč načelo enakega plačila za primerljivo delo in odpravo še preostalih varčevalnih ukrepov, ki so bili uveljavljeni v času največje krize, saj Slovenija letos že peto leto zapored beleži gospodarsko rast, in to eno najvišjih v Evropski uniji. Za vse dvige plač brezpogojno zahtevamo tudi zagotovitev potrebnih sredstev za njihovo izplačilo. Ne pristajamo na neodgovorno stališče ministra za javno upravo, ki je večkrat izjavil, da je to »pač stvar delodajalcev«.

Vlada ni pripravljena odpraviti neustreznega vrednotenja delovnih mest z izhodiščnim plačnim razredom nad 26. plačnim razredom, ki izvirajo še iz časa uveljavitve plačnega sistema leta 2008, in se ni pripravljena pogajati o odpravi plačnih nesorazmerij, ki jih je povzročila s sklepanjem dogovorov in višanjem plač posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju na način, da bi odpravila ta nesorazmerja, ki jih je povzročila sama. Predlogi Vlade so povsem neuravnoteženi in nestrokovni in vodijo v razpad enotnega plačnega sistema. Trditvi, da je Vlada razrahljala enotni plačni sistem pritrjujejo tudi javne izjave predstavnikov koalicije, mi pa dodajamo, da Vlada s svojimi ravnanji še naprej spodbuja njegovo nadaljnjo razgradnjo. Trditve ministra za javno upravo, da si Vlada prizadeva za ohranitev enotnega plačnega sistema, so tako zgolj prazne besede, saj so ravnanja Vlade v praksi drugačna, in kažejo popolno nepoznavanje in nerazumevanje enotnega plačnega sistema. Odražajo tudi odsotnost zgodovinskega spomina, neznosno aroganco Vlade in njeno prepričanost, da se je čas pričel šteti z njo, saj se očitno ne zaveda dejstva, da je bila situacija v javnem sektorju skoraj do potankosti enaka že leta 1996, rešitev tedanjega konflikta pa je bil prav obstoječ enotni plačni sistem.

Prav tako ni res, da Vlada spoštuje vse sklenjene zaveze, saj Vlada zavrača pogajanja o odpravi anomalij, nastalih zaradi dviga plač zdravnikov in zobozdravnikov, zaposlenih pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki bi jih skladno z dogovorom, sklenjenim decembra 2016, morala začeti že pred skoraj letom dni. Prav Vladno zavlačevanje z začetkom teh pogajanj je razlog, da smo sindikati med stavkovne zahteve uvrstili tudi odpravo preostalih osmih varčevalnih ukrepov, ki so še vedno v veljavi, od skupno osemnajstih, ki so bili uveljavljeni v času krize, zlasti leta 2012. Postaja namreč očitno, da želi Vlada, z zavlačevanjem pogajanj o posameznih vsebinah, reševanje posledic lastnih neodgovornih odločitev ter zavez, ki jih je dala, prevaliti na naslednjo Vlado, česar niti ne skriva. Poleg tega obstaja utemeljen strah, da bo z razpadom enotnega plačnega sistema, k čemur očitno teži Vlada, onemogočena tudi odpravo tistih varčevalnih ukrepov, ki so neposredno povezani z enotnim plačnim sistemom, kar zlasti velja za 8 % znižanje plač iz leta 2012.

Da Vlada vodi taktiko zavlačevanja, jasno potrjujejo tudi sklepi, sprejeti na četrtkovi seji Vlade, ki je bila očitno zrežirana izključno kot predstava za javnost, katere edini cilj je bil na zavajajoč način predstaviti zahteve sindikatov in obrniti javnost proti njim. Vlada namreč ni sklenila ničesar, kar bi lahko pripomoglo k razreševanju situacije, saj ni niti sprejela finančnih izhodišč za pogajanja, niti še ni imenovala pogajalske skupine za pogajanja s sindikati. Namesto tega je zgolj izpostavila domnevne finančne posledice zahtev sindikatov, ki jih je ovrednotila z zneskom 991 milijonov evrov. Glede na to, da se Vladne ocene finančnih posledic vsak dan povečajo za nekaj 100 milijonov evrov, utemeljeno dvomimo v verodostojnost teh ocen, na drugi strani pa poudarjamo, da bomo o finančnih posledicah sindikalnih zahtev lahko govorili šele tedaj, ko bo jasno, kdaj in na kakšen način bodo realizirane, kar bo predmet pogajanj med Vlado in sindikati javnega sektorja. Ob tem pa poudarjamo, da so bili stroški dela v javnem sektorju zaradi varčevalnih ukrepov od leta 2012 za več kot 2,5 milijarde evrov nižji, kot bi bili, če varčevalnih ukrepov na račun prejemkov zaposlenih v javnem sektorju ne bi bilo. Vladno oporekanje legitimnosti zahteve po odpravi preostalih varčevalnih ukrepov in finančnih posledic te odprave pa kaže tudi na to, da se Vlada ob sklenitvi dogovora decembra 2016 ni imela namena dogovoriti o tej vsebini, čeprav se je v dogovoru za pogajanja o tem zavezala.

Vlada je tudi sklenila oblikovati posebno pogajalsko skupino, ki se bo pogajala enotno s sindikati javnega sektorja. Odločitev o oblikovanju in sestavi pogajalske skupine je sicer v pristojnosti Vladne strani, dejstvo pa je, da je Vladna stran v isti sapi prekršila svoj lastni sklep, in se že naslednji dan ločeno sestala s sindikatom SVIZ. Že tako je po našem prepričanju nerazumljivo, da se je Vlada za vodjo posebne pogajalske skupine odločila imenovati ministra, ki je pogajanja pripeljal do točke, ko smo sindikati primorani uporabiti stavko kot skrajno orodje, ki nam je na razpolago. Po njegovi udeležbi na petkovih pogajanjih s SVIZ pa ocenjujemo, da je minister nekredibilen sogovornik, in pogajanja z njim na čelu ne bodo zagotavljala zaupanja med obema stranema, ki je nujno potrebno za sklenitev dogovora, zato pozivamo Vlado, da za vodjo pogajalske skupine imenuje drugo, primernejšo osebo.

V podobnih situacijah v preteklosti se je v pogajanja vključil predsednik Vlade. Tokrat pa se je aktualni predsednik namesto za vključitev v pogajanja v javnem sektorju raje odločil za umik v ozadje. Pričakovali bi, da se bo aktivno vključil in prevzel odgovornost za razreševanje trenutne situacije, če ocenjuje, da gre za tako pomembno temo, da zahteva »širši družbeni konsenz«. Da je Vlada na čelu s predsednikom Vlade v stiski, kaže tudi njen predlog, da se z zahtevami sindikatov javnega sektorja seznani Ekonomsko socialni svet. Če bo do tega prišlo, bo imela Vlada delodajalskim organizacijam priložnost pojasniti svoja neodgovorna ravnanja in njihove posledice, odprla pa bo tudi dobrodošlo širšo razpravo o ravni in rasti plač v Sloveniji, zlasti v zasebnem sektorju. Sindikati javnega sektorja takšno razpravo podpiramo, podpiramo tudi zaposlene v zasebnem sektorju v prizadevanjih za nov dogovor o politiki plač ali novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, katerih cilj mora biti dvig plač v zasebnem sektorju.

Podcenjujoč odnos Vlade do večine sindikatov javnega sektorja in njihovih predlogov in zahtev kaže na podcenjujoč odnos Vlade do lastnih zaposlenih. Napovedana stavka in protesti so zato posledica neznosnega sprenevedanja Vlade, ki se ne drži svojih zavez, in ki je nekaterih skupinam zaposlenim plače povišala do 28%, medtem ko zavrača celo nižje, a prav tako legitimne in enako upravičene zahteve ostalih zaposlenih.

Zato pozivamo vse delavce javnega sektorja in vse druge, ki jim je mar, da se, ne glede na članstvo v sindikatu, pridružijo stavki v dejavnostih in pri delodajalcih, kjer je stavka napovedana, in čim bolj množično podprejo protestni shod, ki bo na dan stavke potekal med 12:05 do 14. ure pred vladno palačo na Gregorčičevi v Ljubljani.

Za dostojanstvo vseh zaposlenih gre!!!

Jakob Počivavšek, Vodja koordinacije stavkovnih odborov

Podpora rektorja UL stavki

(Pismo vsem zaposlenim na Univerzi v Ljubljani, 15. 1. 2018)

Drage kolegice in kolegi, študentke in študenti,

Univerza v Ljubljani se jasno zaveda svoje družbene vloge, ki jo ima kot največja in najstarejša izobraževalna in znanstvenoraziskovalna ter umetniška visokošolska ustanova v državi. Z izjemnimi napori izpolnjujemo svoje poslanstvo javne službe, saj se z nezadostnimi sredstvi trudimo zagotavljati mladim generacijam odlično univerzitetno in doktorsko izobrazbo ter dosegati vrhunske znanstvenoraziskovalne in umetniške rezultate. Že dlje časa državo opozarjamo, da je varčevanje na področjih izobraževanja, raziskovanja in kulture za družbo vedno škodljivo in povsem neučinkovito; nezadostno financiranje javnega šolstva prinaša veliko družbeno škodo z dolgoročnimi posledicami, s katerimi se moramo žal že soočati. Prav tako vztrajno opozarjamo, da je nedopustno kakršnokoli državno poseganje v ustavno pravico do avtonomije univerze, ki jo bomo kot akademski prostor svobode misli in ustvarjanja vedno branili.

In namesto, da bi sedaj, ko smo po nekaj letih krize končno dočakali boljše čase, več vlagali v znanje, razvoj in kulturo, mora univerzitetna skupnost učiteljev, raziskovalcev, študentov in sodelavcev Univerze v Ljubljani s stavko opozoriti na številne anomalije v še vedno nesistemsko urejenem financiranju. Lani je bila v noveli Zakona o visokem šolstvu sprejeta zaveza o približevanju obsega financiranja 1% BDP. Letos ugotavljamo, da gremo v nasprotno smer, saj bo relativni obseg financiranja visokega šolstva, glede na BDP, manjši kot lani. Želimo si končno razvojno naravnano financiranje naših strok, ki ne bodo zgolj razmišljale o golem preživetju, temveč bodo lahko z zaposlovanjem mladih in perspektivnih kadrov ustvarile družbeno dodano vrednost in z ustreznimi delovnimi pogoji privabile k sodelovanju tudi tuje strokovnjake.

K stavki sindikatov javnega sektorja in Visokošolskega sindikata Slovenije se bomo pridružili tudi zaposleni in študenti Univerze v Ljubljani. Zaposleni Univerze v Ljubljani se bomo zbrali v sredo, 24. 1. 2018, na ploščadi pred sedežem rektorata UL, na Kongresnem trgu 12, v Ljubljani, ob 11:15 in se nato pridružili skupnemu shodu javnega sektorja pred Vlado ob 12:00.

Vodstvo UL podpira vse skupne stavkovne zahteve sindikatov po urejanju plačnih anomalij in sprostitvi varčevalnih ukrepov na univerzah. Še posebej pa od države zahtevamo, da spoštuje avtonomijo univerz, katerih osnovno poslanstvo je samostojen in od politike neodvisen razvoj znanosti ter kritične in ustvarjalne misli, ter da z zadostnim in razvojno naravnanim financiranjem pedagoškega, raziskovalnega in umetniškega dela zagotovi našo neodvisnost od političnih in drugih interesov.

prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani

Stavkovna navodila

Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije podaja naslednje informacije in napotke za stavko na univerzah 24. 1. 2018:

1. Stavko Visokošolskega sindikata Slovenije vodi stavkovni odbor v sestavi:

– red. prof. dr. Marko Marinčič (vodja)

– izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič

– doc. dr. Gorazd Kovačič

– doc. dr. Elizabeta Zirnstein

Na posameznih univerzah lahko člani stavkovnega odbora sodelujejo v koordinacijah sindikatov. Na posameznih članicah se lahko oblikujejo koordinacije fakultetnih sindikatov.

2. Stavka se bo pričela dne 24. 1. 2018 ob 0.00 in se zaključila istega dne ob 24.00. O stavki, ki je bila napovedana rektorjem, je treba obvestiti tudi dekane, direktorje, in druge vodje organizacijskih enot.

3. Stavka poteka na delovnem mestu stavkajočih in z udeležbo na zborih delavcev na ravni univerze in fakultete, akademskih zborih, sestankih oddelkov oz. kateder ipd. Del stavke se izvede izven zavoda tako, da se zaposleni zberejo na organiziranih shodih.

4. Med 12.00 in 13.00 stavka poteka pred Vlado RS na Gregoričevi ul. v Ljubljani. Udeležba na shodu mora biti omogoča tudi zaposlenim, ki ne prihajajo iz Ljubljane. Pred odhodom na ta shod so zaposleni vabljeni, da se ob 11.15 zberejo pred sedežem UL na Kongresnem trgu, kjer nas bo nagovoril tudi rektor UL.

5. Pedagoški delavci stavkajo tako, da v času stavke ne izvajajo neposrednega pedagoškega dela, izpitov, konzultacij, govorilnih ur itd. Presoja o izvedbi nujnih izpitov oz. nadomestnih rokih, izvedbi zagovorov itd. je prepuščena vsakemu stavkajočemu posebej. Poskrbeti je treba za obveščanje študentov.

6. Delavci v knjižnicah, tajništvih, strokovnih in tehničnih službah ter drugih uradih stavkajo tako, da v času stavke ne opravljajo dela in nimajo uradnih ur.

7. Nujna dela naj se kljub stavki izvedejo. Zaželeno je, da vodje organizacijskih enot minimum nujnih del uskladijo z vodstvom sindikata na ravni univerze.

8. Med stavko je treba ravnati odgovorno. Stavka mora potekati mirno in brez ogrožanja zdravja ali varnosti ljudi in premoženja ter brez incidentov.

9. Stavka je pravica vsakega zaposlenega, ki je zagotovljena z Ustavo RS. Delodajalec ne sme preprečevati zaposlenim, da bi sodelovali v stavki. Dovoljenje nadrejenih za odsotnost ob udeležbi na stavkovnih dogodkih ni potrebno. Nihče nima pravice zahtevati poimenskih podatkov o tem, kdo je stavkal. V kolikor bo stavka ovirana z nezakonitimi sredstvi oziroma če bo izveden kakršenkoli pritisk na stavkajoče, bo stavkovni odbor ustrezno reagiral z uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev in z obvestilom javnosti preko medijev. Vsak, ki opazi morebitne tovrstne pritiske, naj o tem takoj obvesti stavkovni odbor VSS oziroma predsednika sindikata VSS na posamezni univerzi oz. fakulteti. Sindikat VSS bo v primeru pritiskov vsakemu stavkajočemu članu nudil vso pravno zaščito.

10. Delavcev, ki želijo v času stavke delati, naj stavkajoči pri tem ne ovirajo.

11. Stavka naj bo priložnost za utrjevanje ideje o univerzi kot skupnosti vseh zaposlenih in ustanovi, ki uresničuje ustavno pravico posameznika do avtonomnega raziskovanja, poučevanja in umetniškega ustvarjanja.

12. Stavko na posameznih univerzah koordinirajo predsedniki sindikatov VSS na teh univerzah, in sicer:

– za Univerzo v Ljubljani: doc. dr. Gorazd Kovačič (sul@sindikat-vss.si),

– za Univerzo v Mariboru: izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič (sum@sindikat-vss.si),

– za Univerzo na Primorskem: doc. dr. Elizabeta Zirnstein (sup@sindikat-vss.si),

in vodja stavkovnega odbora, red. prof. dr. Marko Marinčič (vss@sindikat-vss.si)

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 16. 1. 2018

Sporočilo Vladi: Nasprotujemo diktatu šolstva nad univerzami

Iz medijev smo izvedeli, da Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) vlado 12. 1. 2018 vabi na pogajanja o stavkovnih zahtevah, ki med drugim zadevajo tudi visoko šolstvo. Vlada je napovedala, da se bosta pogajanj udeležila dva njena ministra. Vsekakor se zavedamo zakonskih obveznosti, ki jih ima vlada ob napovedi stavke, vendar opozarjamo, da stavkovne zahteve SVIZ-a pomenijo spremembo Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje. Kot enakopravni podpisniki te kolektivne pogodbe ne soglašamo, da se ministrstvo o njej pogaja s samo enim od štirih podpisnikov, še posebno ne zato, ker visoka reprezentativnost omenjenega sindikata temelji na visokem številu članov v širši dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ne pa na univerzah. SVIZ je deloma prisoten na Univerzi v Mariboru in na Univerzi na Primorskem, na Univerzi v Ljubljani pa le z zanemarljivo majhnim številom članov. Že v trenutnem položaju ima torej SVIZ kot šolski (ne pa tudi visokošolski) sindikat univerze dobesedno za talce; to se vedno znova pokaže tudi pri delitvah proračuna. Poteze SVIZ-a, ko je svoj za univerzitetne delavke in delavce škodljivi predlog uradno posredoval na vlado, ne da bi druge podpisnike kolektivne pogodbe z njim sploh seznanil, ne želimo komentirati, vendar šest let po ustanovitvi Visokošolskega sindikata Slovenije ne bomo več pristajali na to, da bi sindikalni funkcionarji šolskega sindikata z enostranskimi dogovori krojili usodo univerzitetnih delavk in delavcev. Protestiramo tudi proti temu, da vlada delitev izobraževalnega proračuna vnaprej, še pred začetkom stavk in pogajanj, prilagaja zahtevam šolstva tako, da gre to v izrazito v škodo univerz. Zato vladi predlagamo, da namesto parcialnih pogajanj z eno od poklicnih skupin, ki bodo še enkrat postavila pod vprašaj njeno kredibilnost, razmisli o dveh alternativah:  

1) da resorna pogajanja podredi krovnim pogajanjem s sindikati javnega sektorja, kjer je dejansko možno "odpravljanje anomalij", saj je le tam možno spreminjati uvrstitve  orientacijskih delovnih mest, ta pa so bistvo primerljivosti med skupinami;

2) da v primeru, če se je odločila za razgradnjo enotnega plačnega sistema, razmisli o posebni kolektivni pogodbi za dejavnost visokega šolstva, ki bi upoštevala specifike te dejavnosti in njen družbeni pomen.  

Visokošolski sindikat Slovenije je z včerajšnjim dnem tudi uradno napovedal stavko za 24. 1. 2018. Pomembni zahtevi te stavke sta ohranitev enotnega plačnega sistema in zagotovitev sredstev za zvišanja plač. Obe zahtevi izražata skrb za ohranitev čimbolj splošno dostopnega sistema javnih storitev. Zato smo tem bolj presenečeni nad politiko vlade, ki je ta sistem s popuščanjem izbranim skupinam že destabilizirala in ga z oportunističnim krojenjem proračuna še naprej načrtno ruši. Usoda koalicijskih strank nas ne skrbi. Skrbi pa nas usoda socialne države.

Ljubljana, Maribor, Koper, 11. 1. 2018

za Visokošolski sindikat Slovenije

predsedstvo, od 8. 12. 2017 stavkovni odbor

dr. Marko Marinčič, dr. Marija Javornik Krečič, dr. Gorazd Kovačič, dr. Elizabeta Zirnstein

Podpora stavki na univerzah (Univerza v Mariboru)

Maribor, 10. 1. 2018

IZJAVA ZA JAVNOST – Poziv za zagotovitev ustreznega deleža sredstev, namenjenih za izobraževanje, tudi univerzam in podpora stavki na Univerzah, 24. 1. 2018

Vodstvo Univerze v Mariboru in Visokošolski sindikat in sindikat VIR, ki delujeta na Univerzi v Mariboru, vse od leta 2011 opozarjamo na perečo problematiko podfinanciranja visokega šolstva in javnih univerz. Kljub visoki gospodarski rasti v zadnjih letih, delež sredstev namenjen univerzam upada že vse od leta 2011, ko je znašal 0,67 % BDP, danes pa le še slabih 0,59 %. Slednje je daleč od 1 % deleža, ki izhaja iz že danih zakonskih zavez, ter še dlje od dejanskih potreb, saj univerze s proračunskimi sredstvi ne zmoremo več pokrivati niti tekočih stroškov izvedbe javne službe, kaj šele skrbeti za razvoj in vlagati v prepotrebno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo. Odločitve Vlade na državni ravni so predvsem v zadnjem obdobju univerzam nenehno povečevale stroške dela, na katere le-te niso imele vpliva, kljub temu pa so jih bile dolžne pokrivati, nemalokrat v škodo lastnih virov, saj za to niso dobile ustreznega povečanja sredstev. Kljub pričakovanju celovite sistemske rešitve, z urejenim pasovnim financiranjem raziskovalnega dela, ustreznim deležem financiranja in novim zakonom o visokem šolstvu smo dočakali zgolj parcialne dopolnitve obstoječe zakonodaje, brez posluha za nujno potrebne spremembe in ustrezno financiranje.

Ob napovedi stavke sindikatov javnega sektorja za sredo, 24.1.2017, se bodo zato s podporo vodstev univerze in njenih članic, pridružili tudi pedagoški in nepedagoški delavci Univerze v Mariboru —  pri čemer posebej izpostavljamo zahtevo po zagotovitvi zadostnih sredstev univerzam kot delodajalcem  za odpravo plačnih anomalij in izpolnitev, s sindikati že dogovorjenih obveznosti za zaposlene. Po našem prepričanju delo na univerzi ni ustrezno ovrednoteno, država pa specifik tega dela ni pripravljena upoštevati. Ugotavljamo, da Ministrstvo RS za izobraževanje in šport z razporeditvijo sredstev znotraj resorja preferira nižje ravni izobraževanja, saj si drugače ni mogoče razlagati, da je za osnovne šole z zadnjim rebalansom namenila in rezervirala dodatnih 56 milijonov, za univerze in vlaganja v visoko šolstvo pa ničesar.

Sindikata in vodstvo Univerze v Mariboru od Vlade RS tako pričakujemo izpolnitev njenih zavez, od resornega ministrstva pa pravično  proračunsko obravnavo in zagotovitev ustreznega deleža sredstev, namenjenih izobraževanju, tudi za univerze. 

Univerzitetna skupnost je zavezana delu v dobro vseh prebivalcev Slovenije, zato sindikata in vodstvo Univerze v Mariboru s svojo odločitvijo za podporo stavki pričakujemo uresničitev sprejetih odločitev Vlade ter drugih državnih organov in njihovih dogovorov z nami.

Red. prof. dr. Žan Jan Oplotnik, l. r.

prorektor s pooblastili rektorja UM

Izred. prof. dr. Marija Javornik Krečič, l. r.

predsednica Visokošolskega sindikata na UM

  

Sandra Kurnik Zupanič, l. r.

koordinatorka sindikata VIR  na UM

Maribor, 10. 1. 2018

Prvi poziv vsem zaposlenim na univerzah pred stavko

POZIV VSEM ZAPOSLENIM NA UNIVERZAH OB NAPOVEDI STAVKE

Spoštovane kolegice in kolegi,

Visokošolski sindikat Slovenije se je 24. januarja 2018 pridružil stavki skupine sindikatov javnega sektorja, katerih zahteve vključujejo vse skupine zaposlenih v javnem sektorju in niso omejene na posamezne poklice, kot so npr. učitelji in policisti. Na podlagi kolektivne pogodbe, ki izenačuje plače zdravnikov in visokošolskih učiteljev, zahtevamo dvig plač visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev za najmanj 4 plačne razrede (pri zdravnikih je bilo povprečje 5). Obenem zahtevamo tudi dvige plač tehničnih in strokovnih delavcev v skupini J pod in nad 26. plačnim razredom, ki jim je treba ustrezno priznati zahtevnost njihovih del na univerzi. Za vse plačne dvige brezpogojno zahtevamo tudi dodatni denar.

Za stavko smo se odločili zaradi neznosnega sprenevedanja vlade. Zdravnikom je dvignila plače za 3 do 7, ravnateljem za 5 plačnih razredov. O odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom se noče pogajati, pogajanja o dvigu plač poklicev, ki so primerljivi z zdravniškimi, pa se po enem letu kljub jasnemu dogovoru sploh še niso začela.

Medtem ko je za plačne dvige na nižjih ravneh izobraževanja, ki sploh še niso dogovorjeni, rezervirala denar v proračunu, preostalim delom javnega sektorja teh stroškov kljub pisnemu dogovoru s sindikati očitno ni nameravala priznati. Univerze so še vedno podfinancirane. Ministrstvo jim v materialnem pogledu ne priznava raziskovalnega statusa. Izogiba se ureditvi pedagoškega normativa in sobotnega leta v kolektivni pogodbi. Za nameček ministrstvo grobo sili Univerzo v Ljubljani, da mora dekane, ki so bili doslej visokošolski učitelji, zaposliti na

menedžerska delovna mesta – očitno zato, da bodo ob finančni stiski nad fakultetami izvajali krizni menedžment.

Vlada resno jemlje samo še tiste poklicne skupine, ki znajo stopiti skupaj in stavkati. Pridružite se celodnevni stavki in protestnemu shodu 24. januarja! Izborimo si materialni položaj, ki nam pripada!

Zaposleni na javnih univerzah se dobimo na shodu pred sedežem UL ob 11.15 in se nato pridružimo skupnemu shodu javnega sektorja pred Vlado ob 12.05. K podpori stavki bomo povabili tudi druge sindikate na univerzah in vodstva.

Ljubljana – Maribor – Koper, 3. 1. 2018

Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije

prof. dr. Marko Marinčič, prof. dr. Marija Javornik Krečič, doc. dr. Gorazd Kovačič, doc. dr. Elizabeta Zirnstein