Javni poziv Svetu agencije NAKVIS k
umiku
Osnutka novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive
V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo pridobili Nakvisov
osnutek novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev invisokošolskih sodelavcev. Izvedeli smo, da je Rektorska konferenca RS
junija letos ta osnutek že ostro zavrnila, kljub temu pa Nakvis poskuša
ustvariti vtis usklajenosti z deležniki tako, da skuša inscenirati neformalne
pogovore o njem na posameznih univerzah in za 26. 10. 2018 organizira zaprt
posvet v ozkem krogu, kamor vabi manjše število »zadolženih za izvolitve« na
posameznih univerzah. Sindikati z dokumentom, ki bi pomembno vplival na položaj
zaposlenih, nismo seznanjeni, prav tako ne z njegovim statusom. Kaže, da
nastaja na netransparenten, ozek in izključujoč način in da ne uživa nobene
legitimnosti, vendar ga vodstvo agencije kljub temu vsiljuje. Še več, tisti
zaposleni, ki so dokument videli, so šokirani nad njegovo vsebino in njegova
današnja objava (osnutek skupaj s tem pozivom objavlja sindikat, česar agencija
ni storila) bo zagotovo sprožila veliko ogorčenja.
Osnutek novih Minimalnih standardov prinaša nerazumno,
absurdno in na nekaterih področjih nedosegljivo zaostrene kriterije in pogoje
za izvolitve v nazive, še zlasti za naziv izrednega in rednega profesorja.
Očitno je eden njegovih glavnih namenov zdesetkati vrste kandidatov za naziv
izrednega in rednega profesorja in tako sčasoma doseči piramidno strukturo
nazivov z zelo redkimi profesorji. Ker zaostruje tudi kriterije za obnavljanje
naziva, izrednim profesorjem grozi z degradacijo, če se ne bi kmalu po
uveljavitvi novih Minimalnih standardov uspeli prebiti med redne profesorje. Čemu
to služi, ni jasno, zdi pa se, da izvira iz ideje, da bi morala biti univerza
organizirana strogo hierarhično. Pri tem gre za temeljno pomoto: habilitacijski
nazivi v sedanjem sistemu odražajo predvsem znanstveno-pedagoško in umetniško
karierno napredovanje posameznika, vodstvene funkcije (predstojnik, dekan,
rektor) pa so od tega ločene. Dopuščamo tudi možnost, da avtorji izhajajo iz
želje po omejevanju mase plač v visokem šolstvu in raziskovanju.
Podrobnejši pregled Predloga kaže na vrsto nerealnih in
neutemeljenih zahtev, ki daleč presegajo koncept minimalnih standardov. Osnutek
neposredno povezuje habilitacijske kriterije s kazalniki ARRS, ki zaradi
mehansko kvantitativne logike pogosto spodbujajo »objavljanje zaradi
objavljanja«, ob tem pa se nenehno spreminjajo. Neposredna uporaba teh
kriterijev bi pomenila, da kar dve paradržavni agenciji posegata na ključno
področje vsebinske avtonomije akademskega dela. Zahtevano število citatov je
nerazumno visoko. Sprašujemo se, koliko raziskovalcev v Sloveniji in svetu jih
v posameznih disciplinah sploh dosega, pri tem pa poudarjamo, da citiranost
niha tudi glede na številčnost posameznih področij in podpodročij. Tak kriterij
bi kvečjemu spodbudil vzajemno citiranje in druge anomalije, ki nimajo nobene
zveze s kakovostjo znanstvene produkcije. Dokument s favoriziranjem koncepta
bibliometrije, katerih orodja upravljajo zasebne založbe anglofonih znanstvenih
revij, degradira pomen objav v drugih jezikih in monografskih objav ter postavlja
nekatere discipline v izrazito neenakovreden položaj. Zahtevana strnjena
gostovanja v tujini nimajo nikakršne sistemske podpore v ureditvi, ki bi
delavcem omogočila pravo sobotno leto s financiranjem stroškov in nadomestnih
pedagoških zaposlitev. Besedilo med možnimi strokovnimi kriteriji za izvolitev
v najvišja dva naziva poudarja pridobivanje sredstev in zasedanje dekanskega
položaja.
Za predvidene zaostritve minimalnih standardov agencija
ne podaja nobene razumne utemeljitve. Taki standardi bi povzročili ustavitev
napredovanj zaposlenih in onemogočenje njihovega kariernega razvoja. Najvišji
nazivi bi ostali omejeni na tiste, ki jih že imajo, a so jih pridobili pod
bistveno milejšimi zahtevami.
V Visokošolskem sindikatu Slovenije ugotavljamo, da je
zasnova osnutka novih Minimalnih standardov tako vsebinsko zgrešena in v
ničemer ne prispeva k temu, da bi bili v najvišje nazive izvoljeni dejansko
najboljši visokošolski učitelji, zato na tej osnovi niti z morebitnimi dopolnitvami
in kompromisni predlogi ni mogoče priti do sprejemljive različice. Zato
pozivamo Svet NAKVIS, da umakne omenjeni osnutek, da trajno ustavi vse postopke
v zvezi z njim in da odpove ekskluzivni posvet o njem, sklican za petek, 26.
10. 2018 ob 13h v prostorih Nakvis. Če se to ne bo zgodilo, bomo pozvali naše
članstvo k množični in aktivni udeležbi na tem posvetu. Zlasti od kolegov in
kolegic, ki imajo najvišja dva naziva in so se habilitirali po manj zahtevnih
merilih, pričakujemo, da se bodo zavzeli za dosegljivost meril, ki so
predpisana mlajšim generacijam. Če bo agencija pri vsebinsko tako neutemeljenem
zaostrovanju vztrajala, se bomo namreč v Visokošolskem sindikatu prisiljeni
vrniti k predlogu, po katerem bi iz zakona črtali trajne nazive rednih
profesorjev in znanstvenih svetnikov.
red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik VSS
Ljubljana, Maribor, Koper, 10. 10. 2018
----------------------
Peticijo z gornjim pozivom lahko podpišete tule.
----------------------
Peticijo z gornjim pozivom lahko podpišete tule.