sreda, 10. oktober 2018

Poziv Nakvisu k umiku novih Minimalnih standardov


Javni poziv Svetu agencije NAKVIS k umiku
Osnutka novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo pridobili Nakvisov osnutek novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev invisokošolskih sodelavcev. Izvedeli smo, da je Rektorska konferenca RS junija letos ta osnutek že ostro zavrnila, kljub temu pa Nakvis poskuša ustvariti vtis usklajenosti z deležniki tako, da skuša inscenirati neformalne pogovore o njem na posameznih univerzah in za 26. 10. 2018 organizira zaprt posvet v ozkem krogu, kamor vabi manjše število »zadolženih za izvolitve« na posameznih univerzah. Sindikati z dokumentom, ki bi pomembno vplival na položaj zaposlenih, nismo seznanjeni, prav tako ne z njegovim statusom. Kaže, da nastaja na netransparenten, ozek in izključujoč način in da ne uživa nobene legitimnosti, vendar ga vodstvo agencije kljub temu vsiljuje. Še več, tisti zaposleni, ki so dokument videli, so šokirani nad njegovo vsebino in njegova današnja objava (osnutek skupaj s tem pozivom objavlja sindikat, česar agencija ni storila) bo zagotovo sprožila veliko ogorčenja.

Osnutek novih Minimalnih standardov prinaša nerazumno, absurdno in na nekaterih področjih nedosegljivo zaostrene kriterije in pogoje za izvolitve v nazive, še zlasti za naziv izrednega in rednega profesorja. Očitno je eden njegovih glavnih namenov zdesetkati vrste kandidatov za naziv izrednega in rednega profesorja in tako sčasoma doseči piramidno strukturo nazivov z zelo redkimi profesorji. Ker zaostruje tudi kriterije za obnavljanje naziva, izrednim profesorjem grozi z degradacijo, če se ne bi kmalu po uveljavitvi novih Minimalnih standardov uspeli prebiti med redne profesorje. Čemu to služi, ni jasno, zdi pa se, da izvira iz ideje, da bi morala biti univerza organizirana strogo hierarhično. Pri tem gre za temeljno pomoto: habilitacijski nazivi v sedanjem sistemu odražajo predvsem znanstveno-pedagoško in umetniško karierno napredovanje posameznika, vodstvene funkcije (predstojnik, dekan, rektor) pa so od tega ločene. Dopuščamo tudi možnost, da avtorji izhajajo iz želje po omejevanju mase plač v visokem šolstvu in raziskovanju.

Podrobnejši pregled Predloga kaže na vrsto nerealnih in neutemeljenih zahtev, ki daleč presegajo koncept minimalnih standardov. Osnutek neposredno povezuje habilitacijske kriterije s kazalniki ARRS, ki zaradi mehansko kvantitativne logike pogosto spodbujajo »objavljanje zaradi objavljanja«, ob tem pa se nenehno spreminjajo. Neposredna uporaba teh kriterijev bi pomenila, da kar dve paradržavni agenciji posegata na ključno področje vsebinske avtonomije akademskega dela. Zahtevano število citatov je nerazumno visoko. Sprašujemo se, koliko raziskovalcev v Sloveniji in svetu jih v posameznih disciplinah sploh dosega, pri tem pa poudarjamo, da citiranost niha tudi glede na številčnost posameznih področij in podpodročij. Tak kriterij bi kvečjemu spodbudil vzajemno citiranje in druge anomalije, ki nimajo nobene zveze s kakovostjo znanstvene produkcije. Dokument s favoriziranjem koncepta bibliometrije, katerih orodja upravljajo zasebne založbe anglofonih znanstvenih revij, degradira pomen objav v drugih jezikih in monografskih objav ter postavlja nekatere discipline v izrazito neenakovreden položaj. Zahtevana strnjena gostovanja v tujini nimajo nikakršne sistemske podpore v ureditvi, ki bi delavcem omogočila pravo sobotno leto s financiranjem stroškov in nadomestnih pedagoških zaposlitev. Besedilo med možnimi strokovnimi kriteriji za izvolitev v najvišja dva naziva poudarja pridobivanje sredstev in zasedanje dekanskega položaja.

Za predvidene zaostritve minimalnih standardov agencija ne podaja nobene razumne utemeljitve. Taki standardi bi povzročili ustavitev napredovanj zaposlenih in onemogočenje njihovega kariernega razvoja. Najvišji nazivi bi ostali omejeni na tiste, ki jih že imajo, a so jih pridobili pod bistveno milejšimi zahtevami.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije ugotavljamo, da je zasnova osnutka novih Minimalnih standardov tako vsebinsko zgrešena in v ničemer ne prispeva k temu, da bi bili v najvišje nazive izvoljeni dejansko najboljši visokošolski učitelji, zato na tej osnovi niti z morebitnimi dopolnitvami in kompromisni predlogi ni mogoče priti do sprejemljive različice. Zato pozivamo Svet NAKVIS, da umakne omenjeni osnutek, da trajno ustavi vse postopke v zvezi z njim in da odpove ekskluzivni posvet o njem, sklican za petek, 26. 10. 2018 ob 13h v prostorih Nakvis. Če se to ne bo zgodilo, bomo pozvali naše članstvo k množični in aktivni udeležbi na tem posvetu. Zlasti od kolegov in kolegic, ki imajo najvišja dva naziva in so se habilitirali po manj zahtevnih merilih, pričakujemo, da se bodo zavzeli za dosegljivost meril, ki so predpisana mlajšim generacijam. Če bo agencija pri vsebinsko tako neutemeljenem zaostrovanju vztrajala, se bomo namreč v Visokošolskem sindikatu prisiljeni vrniti k predlogu, po katerem bi iz zakona črtali trajne nazive rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov.


red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik VSS

Ljubljana, Maribor, Koper, 10. 10. 2018

----------------------

Peticijo z gornjim pozivom lahko podpišete tule.