Rektorska konferenca je maja 2018 prek dveh svetnikov vložila v Državni svet predlog, naj DS sproži pobudo za ustavno presojo večine členov Zakona o visokem šolstvu. Predlog pobude je izhajal iz teze, da
določenih materij sploh ne sme urejati zakon, temveč avtonomno univerze same.
Med takimi so pedagoški normativi ter sestava in način
volitev organov. Pobuda je oporekala tudi umestitvi zaposlenih
v javni plačni sistem. Najbolj radikalna je bila teza, da bi morali
univerze izvzeti iz pristojnosti Zakona o zavodih, s tem pa tudi Zakona
o javnih financah. Izstopile bi iz javnega sektorja. Rektorji in drugi
organi univerz bi tako dobili potencialno povsem proste roke pri načinu porabe
denarja, individualno bi lahko določali plače in normative, lahko bi prišlo do
odprave sistema splošnih volitev. Kaj bi vse to pomenilo za razmerja moči med
predstojniki in zaposlenimi, ni treba podrobneje razlagati. Reforma bi bila tudi zelo
tvegana za javno financiranje univerz, saj bi te ob deregulaciji stroškov
dela težko izkazale, za kaj potrebujejo pričakovani obseg sredstev, in vlada bi
dobila alibi za krčenje financiranja. Predlog namreč oporeka celo temu, da bi
smel zakon določiti namembnost proračunskih sredstev.
Vodstvoma UL in UM ter javnosti smo predstavili skrajne možne scenarije takega pravnega eksperimenta. Nato
sta vodstvi UL in UM umaknili podporo, pristojna komisija DS pa je ob angažmaju Branimirja Štruklja umaknila predlog z dnevnega reda. Z vodstvom UL smo se dogovorili, da bomo glavni deležniki poskusili poiskati medsebojno soglasje o
prenovi ZViS in s skupnim predlogom nastopili nasproti vladi.
Povezava do dokumentov je tule.