Vprašanja kandidatu za rektorja UL

VSS - Sindikat UL je maja 2017 kandidatu za rektorja UL v mandatnem obdobju 2017-2021, prof. dr. Igorju Papiču postavil več vprašanj o njegovih stališčih do nekaterih sistemskih problemov ali pojavov na članicah. Odgovori so dodatno osvetlili njegov program. Vprašanja in odgovori so objavljeni tudi na kandidatovi uradni spletni strani.


1.) Kako razumete vsebino in pomen visokošolske javne službe? Kako bi jo definirali? Komu naj bo namenjena? Kako razumete razmejitev med javno službo in tržnimi dejavnostmi na univerzi?

Visokošolska javna služba je pedagoška, znanstveno-raziskovalna, strokovna, umetniška in podporna dejavnost, s katero univerze uresničujejo svoje temeljno poslanstvo, ki je v interesu javnosti. Kot del javne službe razumem tudi izobraževanje na 3. stopnji.
Tržno dejavnost lahko članica izvaja skladno s Statutom UL, v smislu prenosa raziskovalnega znanja in izvedbe raziskovalnih ter svetovalnih storitev neposredno za zunanje naročnike. Tržna dejavnost ne more biti del rednih obveznosti zaposlenih na univerzi in se jo izvaja le tam, kjer je to možno in kjer takšna dejavnost ne vpliva na kakovost izvedbe javne službe.

2.) Prosimo vas za komentar teze prof. Pisanskega v Sobotni prilogi Dela, da so vodstveni krogi UL preveč obremenjeni z njenim ugledom in da obenem menijo, da ga je mogoče povečati po bližnjicah, s točkovalnimi triki, uvozom nekaj zvezd in zmanjšanjem števila študentov.

Za kakovost in ugled univerze je odgovoren vsak posameznik akademske skupnosti. Ne podpiram navideznega dvigovanja kakovosti po bližnjicah in stremljenja k visokim uvrstitvam na različnih lestvicah za vsako ceno. Kakovost moramo primarno zagotavljati z visoko motivacijo in odgovornostjo zaposlenih na univerzi.

3.) Kakšna je vaša strategija za reševanje problema zaposlovanja raziskovalcev za določen čas? S kakšnimi ukrepi se ga nameravate lotiti?

Čim prej se je treba dogovoriti za neko prehodno obdobje (npr. dveh let), v katerem bomo uredili to problematiko in zaposlili za nedoločen čas vse raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje . Nosilcem projektov je treba dati navodila, kako lahko zaposlujemo raziskovalce na daljši rok (možno je eno podaljšanje pogodbe v obdobju največ dveh let ali ena pogodba za določen čas v daljšem obdobju – za čas trajanja projekta, ki je vir za plačo raziskovalca).

4.) Ali boste poskrbeli za odpravo nedavne spremembe opisnih listov višjih znanstvenih sodelavcev in znanstvenih svetnikov, ki je med delovne obveznosti tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas, dodala uspešnost pri pridobivanju sredstev? Ta sprememba izničuje instrument zaposlitve za nedoločen čas, saj pomeni, da lahko delodajalec zaposlenega, ki ni uspel pridobiti novega projekta (četudi zaradi odločitev institucij zunaj UL), odpusti iz krivdnih razlogov, s čimer ta ostane brez odpravnine in tudi brez nadomestila za brezposelne.

Zavračam takšno prakso oziroma takšen način razmišljanja. Od raziskovalcev kvečjemu lahko pričakujemo, da se prijavljajo na razpise, vsi pa vemo, kako nizka je uspešnost takih prijav. Raziskovalec, ki ne bo imel projektnih sredstev, je lahko odpuščen samo kot tehnološki višek in ne iz krivdnih razlogov. To pomeni, da mu pripada odpravnina in nadomestilo za brezposelne. Prepričan sem, da se za takega raziskovalca lahko poišče priložnost v drugi sorodni raziskovalni skupini, npr. na isti članici.

5.) Nekatere članice še vedno niso zaposlile asistentov, ki imajo učiteljski naziv in že dlje časa opravljajo učiteljsko delo, na delovno mesto učitelja. Namesto da bi določeni dekani izvršili navodila UL za ureditev tega vprašanja in sodelavce razbremenili obsežnega pedagoškega dela v raziskovalno najpomembnejšem obdobju, so jim po dolgih letih predavanj ta odvzeli, da bi preprečili njihovo izpolnjevanje pogoja iz navodil UL. Kakšno je vaše stališče do te problematike in kaj nameravate storiti za njeno rešitev?

Obžalujem, da so spet v takem položaju predvsem mlajši sodelavci. Navodila UL so jasna, obstaja tudi prehodno obdobje. Pričakujem, da bodo dekanje in dekani dosledno upoštevali navodila kljub znanim finančnim težavam. Se pa mora kadrovska politika urejati na članicah.

6.) Na eni od članic zaradi finančnega prihranka za izvajanje rednega pedagoškega dela najemajo s.p.-je, zaposlene učitelje pa silijo v celodnevno tržno dejavnost. Zanima nas vaše mnenje o tem.

Finančne težave posameznih članic niso opravičilo za varčevanje na račun zaposlenih. Nasprotujem takšnemu načinu dela. Zakaj se pedagoških delavcev ne zaposli redno?

7.) Nekatere članice sistematično prakticirajo alternativne postopke volitev v nazive, ki niso usklajeni z merili UL. Kako gledate na takšno prakso?

Alternativnih postopkov volitev v nazive ne poznam. Če se to dogaja, zavračam takšno prakso.

8.) Ali bi pozvali k odstopu dekana članice, na kateri je revizija UL večkrat ugotovila nepravilno porabo javnih sredstev, nepravilnosti pa več let niso bile odpravljene?

Da, če dekan ne bo znal jasno obrazložiti, zakaj ni odpravil nepravilnosti in zakaj ni sprejel postopkov, ki bi preprečili ponovitve.

9.) Številne članice najemajo servisna podjetja za čiščenje, varovanje ipd. namesto neposredne zaposlitve delavcev, ki delajo v prostorih članice tudi desetletja dolgo. Če njihova delovna norma ni previsoka (kar bi pomenilo bodisi nižjo kakovost storitve, bodisi nezakonit delovnik in ničnost pogodbe med servisom in naročnikom), je takšno delo dražje kot v primeru neposredne zaposlenosti na članici. Kako vidite možnosti za omejitev »outsourcinga« in kakšna je lahko vloga rektorata pri tem?

Kot sami ugotavljate, v veliko primerih ne obstajajo niti ekonomski razlogi za najemanje zunanjih servisov. Morda je temu botrovala omejitev zaposlovanja v preteklosti. Ne smemo pa absolutno zavračati zunanjih storitev, npr. za izvedbo varovalnih storitev univerza ni ustrezno registrirana. Vsekakor pa univerza ne sme sodelovati z zunanjimi izvajalci, ki ne spoštujejo delovnopravne zakonodaje zaposlenih v teh podjetjih.

Poziv rektorju Univerze na Primorskem

Javni poziv

Rektor Univerze na Primorskem naj sprejme odgovornost za svoja dejanja

Koprsko sodišče je v delovnopravnem sporu razsodilo v prid zaposlene, nekdanje direktorice študentskih domov Astrid Prašnikar. Ker je ugotovilo, da jo je rektor Univerze na Primorskem, dr. Dragan Marušič, več let trpinčil in spolno nadlegoval, je sodišče nekdanji delavki prisodilo 15.000 evrov odškodnine. Nekdanja direktorica je pred tem zmagala v še eni pravdi zoper Univerzo na Primorskem oziroma njenega rektorja, saj je sodišče pritrdilo njenim navedbam o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja na univerzi in ji prisodilo 26.000 evrov odškodnine. Ta sodba je pravnomočna.

Visokošolski sindikat Slovenije ostro obsoja žaljiva in seksistična ravnanja, ki so razvidna iz omenjenih sodb. Gre za napad na dostojanstvo posameznika, za katerega bi morala veljati ničelna stopnja tolerance, še posebno na ustanovi, ki uživa visoko stopnjo avtonomije. Zato Visokošolski sindikat poziva Senat Univerze na Primorskem in Upravni odbor Univerze na Primorskem, naj navedeni primer nemudoma obravnavata, se do njega opredelita in sprožita ustrezne interne postopke. Rektorju pa predlagamo, naj še prej sam razmisli o ustreznem odzivu, tj. najverjetneje o takojšnjem odstopu s položaja rektorja in z vseh vodstvenih funkcij. Menimo namreč, da oseba, ki grobo krši pravice zaposlenih, ne sodi na čelo nobene organizacije, še najmanj pa univerze.

Ljubljana, Maribor in Koper, 6. 5. 2017

dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica VSS Sindikata Univerze na Primorskem
dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS Sindikata Univerze v Mariboru
dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS Sindikata Univerze v Ljubljani

Dvig plač visokošolskih učiteljev in raziskovalcev

Med pogajanji o postopni odpravi splošnih varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju decembra 2016 je vlada podpisala stavkovni sporazum s sindikatom Fides, s katerim se je zavezala k dvigu zdravniških plač za 2-8 plačnih razredov, k določitvi nizkih normativov in k doplačevanju (do 25 % plače) tistih, ki jih presegajo. Zaradi ogorčenja preostalih sindikatov je vlada morala pristati na dve določbi v Dogovoru o sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju za leto 2017:
- namenila je 70 milijonov EUR letno za odpravo plačnih anomalij, zlasti v skupini J in pri pooblaščenih uradnih osebah,
- zavezala se je k ločenim pogajanjem o ustreznem dvigu plač poklicev, primerljivih z zdravniškim.

Aprila 2017 je vlada podala svoj izhodiščni pogajalski predlog, ki visokošolskim učiteljem in raziskovalcev ponuja 2 plačna razreda. Nekateri sindikati so ga zavrnili, ker želijo v ta paket ali v drugi paket odprave anomalij nad 26. plačnim razredom vključiti dvig plač svojih nosilnih poklicev dejavnosti v VII. tarifni skupini. VSS je vladni predlog pozdravil kot sprejemljivo pogajalsko izhodišče (ampak samo izhodišče) vlade in poudaril, da ne izključuje dvigov plač ostalih poklicev, primerljivih ali povezanih z zdravniškim, zlasti v zdravstvu. Ker je moč pričakovati zapletena pogajanja o širitvi nabora poklicev, je VSS predlagal dogovore v več fazah.

Septembra 2017 smo se ob začetku krovnih pogajanj o več plačnih zadevah (odprava anomalij nad 26. plačnim razredom, dvig plač poklicev, primerljivih z zdravniškim, in postopna odprava preostalih splošnih varčevalnih ukrepov pri plačah) v izjavi ponovno zavzeli za ločena pogajanja o uskladitvah z dvignjenimi zdravniškimi plačami, za več faz dogovorov in za ohranitev enotnosti in preglednosti javnega plačnega sistema.

Medtem je SVIZ napovedal interesno stavko za dvig plač v izobraževanju in hotel izpeljati pogajanja mimo krovnih pogajanj o odpravi starih in novih (izhajajočih iz dvigov zdravniških plač) anomalij in mimo enotnega plačnega sistema. Vlada je ponujeno roko naše pogajalske skupine za centralna in pregledna pogajanja in za ohranitev enotnega plačnega sistema zavrnila, zato smo se s 1. 12. 2017 preimenovali v stavkovni odbor. Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, katere del je VSS, je 4. 12. 2017 objavila svoje stavkovne zahteve skupaj z načelnim stališčem.

Hkrati je VSS tudi vsebinsko zavrnil SVIZ-ove stavkovne zahteve na področju visokega šolstva, saj za visokošolske učitelje in raziskovalce zahtevajo le tisto, kar jim je vlada ponudila že aprila 2017; poleg tega predlagajo vzporedna, bolje plačana delovna mesta učiteljev in raziskovalcev, a le po izbiri dekana (možnost klientelizma); skupina J nad 26. PR pa ne bi dobila skorajda ničesar. Naš predlog iz novembra 2017 za zvišanje plač visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev, ki so po našem mnenju vsa vezana na dvig zdravniških plač, in plač strokovnih delavcev v skupini J je bil večinoma za 2 PR višji od SVIZ-ovega. Slednji je imel glavne apetite pri plačah učiteljev v OŠ in SŠ in je temu podredil interese ostalih poklicnih skupin, ostalih sindikatov in tudi usode enotnega plačnega sistema.

Ključni dokumenti so objavljeni tule.

Veriženje projektnih zaposlitev za določen čas

Na UL je veliko število raziskovalcev, ki jim delodajalec leta ali celo desetletja dolgo nezakonito veriži pogodbe o zaposlitvi za določen čas, čeprav bi jim moral po Zakonu o delovnih razmerjih (54. - 56. člen) izstaviti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. UL je z Navodili za urejanje položaja asistentov-učiteljev (2015) in Navodili za zaposlovanje (2016) naslovila tudi problem raziskovalcev, vendar na način, ki je za dekane neobvezujoč, saj je le priporočilo. Februarja 2017 je pripravila predlog sprememb Navodil za zaposlovanje, ki pa položaj raziskovalcev potencialno še poslabšujejo. VSS - Sindikat UL je opozoril univerzo na pomanjkljivosti in predlagal zavezujoč pristop, ki naj sledi zakonu brez dodatnih pogojevanj in ki naj poišče tudi sistemske notranje finančne rešitve za obdobja, ko je raziskovalec začasno brez financiranja.

Aprila 2017 smo pozvali UL, naj s članic zbere podatke o številu raziskovalcev, njihovem sedanjem in preteklem delovnopravnem položaju ter spolu. Rektorat podatkov ni zbral, temveč nam je odgovoril, da bi mu to vzelo preveč časa in da navodila za ureditev položaja (ta so nezavezujoča in se omejujejo le n tiste z najvišjima raziskovalnima nazivoma) že obstajajo in naj bi se torej razmere urejale.

Novembra 2017 nas je UL pod novim rektorjem, ki se je v svojem predvolilnem programu zavezal k zaposlitvi raziskovalcev, ki izpolnjujejo pogoje po ZDR, za nedoločen čas, pozvala k opredelitvi do predloga Akcijskega načrta razvoja raziskovalcev. V odzivu smo predlagali vključitev dodatnih ciljev, in sicer pridobitev podatkov o delovnopravnem položaju raziskovalcev, sprejem zavezujočih navodil za zaposlitev upravičencev po ZDR za nedoločen čas in zbiranje podatkov o spolu članov in članic organov in komisij UL. UL je upoštevala naše predloge in med cilje zapisala uskladitev delovnopravnega položaja raziskovalcev z ZDR.

Marca 2018 nam je UL poslala v mnenje osnutek Navodil za urejanje položaja raziskovalcev. Njegova izhodišča za ureditev "zatečenega stanja" in sklenitev pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas s tistimi, ki že izpolnjujejo zakonske pogoje, so bila obetavna, del o zaposlovanju za določen čas pa dvoumen. Bilo ga je mogoče brati bodisi kot opozorilo članicam, pod katerimi zakonskimi pogoji smejo projektno zaposlovati za določen čas, bodisi kot namig, kako se lahko izognejo nastopu zakonskih pogojev za trajne zaposlitve. Rektorja smo opozorili na te dvoumnosti, zlasti na nejasnosti glede opredeljevanja različnih vrst dela v fakultetnih opisnih listih raziskovalnih delovnih mest. Predlagali smo tudi razmislek o aktivaciji širših finančnih virov za zagotavljanje stabilnosti raziskovalnih financiranja delovnih mest v obdobjih med projekti, zlasti transparentnejšo uporabo programskih skupin.

Na več sestankih smo se dogovorili za naslednje rešitve:

- Delovnopravni položaj vseh, ki dosegajo zakonski pogoj za zaposlitev za nedoločen čas, bo urejen z iztekom njihove trenutne pogodbe o zaposlitvi ali najkasneje do 31. 12. 2019. To pomeni, da bo delodajalec upravičencem ali izstavil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali jim izplačal odpravnino zaradi prenehanja zaposlitve iz poslovnega razloga.

- Mesec dni pred iztekom pogodbe ali pred zadnjim rokom bo vsak upravičenec dobil pisno odločitev o njegovem prihodnjem statusu.

- Navodila razširjajo možne vire financiranja zaposlitev raziskovalcev za nedoločen čas z drugih projektov tudi na raziskovalne programe.

- UL bo spremenila opisna lista delovnih mest Višji znanstveni sodelavec in Znanstveni svetnik, kjer je med delovnimi nalogami navedeno pridobivanje sredstev. To bo nadomeščeno z obveznostjo prijavljanja na razpise, kajti zaposleni ne more biti odgovoren in sankcioniran (z odpustitvijo iz krivdnega razloga, brez odpravnine) za neuspeh na razpisu.
Upravni odbor UL je 19. 7. 2018 sprejel Navodila za izvajanje kadrovskih postopkov, v katerih je tudi poglavje o ureditvi delovnopravnega položaja raziskovalcev, ki imajo verižne pogodbe o zaposlitvi za določen čas. To poglavje je usklajeno z VSS.

UL je pristopila k sanaciji velike sistemske krivice. Prekarnost raziskovalcev bo zmanjšana in institucija bo tu prevzela del odgovornosti za stabilizacijo. Pri lokalni implementaciji pa je mogoče pričakovati težave, zaradi katerih raziskovalce vabimo, naj se včlanijo v VSS in po potrebi koristijo pravno varstvo.
Aprila 2020 smo od UL prejeli pregled stanja po članicah do 31. 12. 2019. Po teh podatkih je 220 raziskovalcev na celotni UL prejelo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas skladno z zahtevami ZDR-1, 92 primerov pa naj bi uredili v letu 2020.

Ključni dokumenti so objavljeni na tej povezavi. Razvrstite jih kronološko.

Pravilnik UL o delovni in pedagoški obveznosti

UL je konec januarja 2017 po predhodnih posvetovanjih s sindikati objavila predlog novih Meril UL za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev in ga poslala članicam v javno razpravo. VSS SUL se je vključil vanjo in univerzi poslal vrsto pripomb in predlogov.

Naši temeljni pripombi sta, da je prevajanje posrednega pedagoškega dela, sodelovanja pri upravljanju in zlasti raziskovanja v ure neizvedljivo in da bi bil temeljni učinek takih Meril krepitev nadzorovalne in pastoralne oblasti predstojnikov.

Predlagali smo, naj Merila določijo 45-minutno trajanje obračunske ure, sicer bo lahko prišlo do težav z zunanjimi nadzornimi institucijami ali do notranjega izumljanja faktorizacije. Zavrnili smo tudi faktoriziranje vrednotenja izvedbe predavanj s faktorjem pod 1 v skupinah z manj kot 10 študenti, saj je to nezakonito. Zavrnili smo možnost, da merila akademij, ki jim UL namenja premalo denarja, določijo drugačen, to je višji normativ, ki bi ga tako prilagodile svojemu finančnemu stanju. 63. člen Zakona o visokem šolstvu je nedvoumen in sodna praksa mu pritrjuje.

Rektorja smo opozorili, da mora v letni seštevek ur vključiti tudi dnevni odmor za malico. Zavrnili smo določbo, da se pri nadobvezi plača samo neposredno pedagoško delo, ostalih vrst dela pa ne. Zavrnili smo omejitev števila vaj učiteljev na največ štiri ure, saj ponekod v študijskih programih izrazito prevladujejo vaje. Opozorili smo, da je treba normativ določiti za vse poklice in tega vprašanja ne delegirati individualnim pogodbam o zaposlitvi, kjer to doslej ni bilo urejeno, saj lahko pride do velikih razlik med obremenitvijo posameznikov na istem delovnem mestu. Opozorili smo, da mora po Statutu UL soglasje k Merilom članice dati senat članice in ne Senat UL. Opozorili smo, da je mešanje vrednotenja dela, ki ima pravno podlago v ZViS, in plačnih napredovanj, ki ima podlago v ZSPJS, nesistemsko.

Maja 2017 nas je UL pozvala še k opredelitvi do osnutka sprememb še vedno veljavnih Meril za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti. V svojem mnenju smo jo opozorili na to, da umetniškega dela s študenti, kolikor gre za s študijskim programom predpisano poučevanje, ne sme premakniti iz n. p. o. v posredno pedagoško obveznost, saj bi se s tem ure n. p. o., ki so edino sidro za izračun deleža pedagoške zaposlitve, zaposlenim na akademijah močno zmanjšale. Poleg tega smo opozorili, da veljavna Merila za zmanjšanje n. p. o. vključujejo mentoriranje v n. p. o., osnutek novih meril za vrednotenje oz. Pravilnika o oblikah in obsegu dela, kot se bo ta dokument imenoval po novem, pa ga tja ne uvršča.

V verziji predlogov treh aktov za junijsko sejo Senata UL, ki jo je UL zatem ponovno poslala v mnenje sindikatom, je določeno 45-minutno trajanje pouka (razen pri individualnem umetniškem pouku in pri konzultacijah). Mentoriranje zaključnih del in umetniško delo s študenti sta priznana kot del n. p. o. Obseg p. p. o. je le delno odvisen od števila študentov. Določen je normativ strokovnih sodelavcev. Črtana je povezava med temi merili in Pravilnikom o napredovanju v plačne razrede. VSS SUL je v svojem zadnjem mnenju ponovno zavrnil nekatere že prej izpostavljene elemente (opcija faktorizacije vrednotenja izvajanja predmetov z manj kot 10 študenti in individualnega pouka umetnosti, omejitev učiteljevega obsega vaj na 4 ure tedensko). Poleg tega je opozoril, da mora pristojni minister dati soglasje k vsem aktom o delovni obveznosti pedagogov. Predlagali smo jasnejšo dikcijo, kdaj mora dekan predložiti predlog pravilnika članice v mnenje sindikatov, da ne bi prišlo do zapletov tam, kjer sindikat ni organiziran kot pravna oseba. Opredelili smo se tudi do predloga sprememb Pravilnika o napredovanjih v plačne razrede, ki ureja postopke za rektorja in glavnega tajnika.

Povezava na dokumente.

Javna podoba Univerze v Mariboru: sestanek z vodstveno ekipo UM

Maribor, 13. 2. 2017

Na Univerzi v Mariboru je 13. 2. 2017 na pobudo UM potekal sestanek vodstvene ekipe UM (prorektorji, dekani, študentski predstavniki) s predstavniki reprezentativnih sindikatov. Na vabilu na sestanek je bila edina točka dnevnega reda Javna podoba UM. Zbrane je nagovorila tudi predsednica VSS SUM Marija Javornik Krečič:

Spoštovani rektor, dekani in dekanice,

Najprej bi se zahvalila za povabilo in za sestanek, ki pa je po naši oceni bistveno prepozen ter vsebinsko zgrešen. Do sestanka je namreč prišlo šele v trenutku, ko imate pred sabo račun, račun za epiloge pravnih postopkov, v katere je zaposlene potisnilo vodstvo UM, in račun za nepripravljenost na socialni dialog. In če že na začetku izpostavim bistveno: ta račun, predvsem pa odločitve vodstva univerze, ki so do njega pripeljale, so glavni in edini razlog za slabo medijsko podobo UM v javnosti. Kljub temu dejstvu se še vedno ne pogovarjamo o tem, o čemer bi se morali (pravzaprav že pred leti):

·        o vzpostavitvi zakonitosti, spoštovanju predpisov in zakonov,

·        o popravi krivic (npr. z izdajo ustreznih Aneksov in izplačili za nezakonito nenapredovanje zaposlenim na UM),

·        o odgovornosti,

·        o spoštovanju interventne zakonodaje in vladni zavrnitvi avtentične razlage, iz česar je jasno, da se moramo pogovarjati o rektorskih volitvah, ki morajo biti letos – torej v letu 2017,

·        o Pravilniku o napredovanju na UM in kakšne posledice bi imela ad hoc razveljavitev za zaposlene, zato temu sindikati ostro nasprotujemo;

·        o tem, kaj bomo naredili, ker si naš delodajalec kot edini delodajalec v javnem sektorju v pripisuje diskrecijsko pravico, ki je ne po zakonu pa tudi po spornem Pravilniku sploh nima, in onemogoča napredovanja nepedagoškim delavcem za 2 plačna razreda, čeprav je to predvidel v finančnih načrtih in glede na to prejel sredstva;

·        ali bomo govorili o tem, kje vidimo rezerve in kje prepoznavamo nepotrebno trošenje univerzitetnega denarja, medtem ko domnevno za zakonita izplačila tega denarja ni.

·        Ali bomo govorili o priznanju, da se je končno dokazalo, da je avtonomija tudi na mariborski univerzi omejena z zakoni in pravnim redom v RS? Da univerza niso fevdi, vrtički, ali - če želite - zasebne korporacije, kjer lahko vodilni delajo povsem po svoje (domnevno v imenu dobrega gospodarja, avtonomije ali izvoljenosti).

To so vprašanja, ki zanimajo sindikate in ta vprašanja bi morala biti na dnevnem redu. Prepričani smo namreč, da je njihovo odporanje in iskanje odgovorov nanje edino trdno zagotovilo, da se bo UM povzpela tudi po lestvici pozitivne medijske prepoznavnosti.

Ampak ne. Sem smo bili povabljeni, ker je vodstvo presodilo, da je javna podoba Univerze slaba in ker - kot smo lahko slišali v dosedanjih izvajanjih -, naj bi bili za to krivi sindikati. Zdi se, da so nekateri tukaj poponoma pomešali osnovne pojme: Ne razlikujejo namreč, da je po definiciji naloga in pristojnost poslovodstva, da skrbi za finančne pogoje in zakonitost odločitev na instituciji, vloga sindikatov pa je, da skrbijo za pravice zaposlenih,

V iskanju razlogov za obstoječe stanje (finančno, materialno in moralno) ter posledično javno podobo univerze ste se tako usmerili na napačno tarčo – na sindikate. Torej na tistega, ki je nezakonitosti DOKAZAL, in ne tistega, ki jih je ustvarjal in dolga leta ohranjal, ki je morda zanje ne samo dvignil roko, ampak jih celo izvajal. Želeli ste se pogovarjati o javni podobi univerze v Mariboru:

·        Kje ste bili, spoštovani dekani in dekanice, ki zdaj dajate pobude za srečanja in razpravljate o tem, kaj je primerno in kaj ne, ko je Visokošolski sindikat od nastanka 2012 naprej dajal nešteto pobud, da naj nas vodstva univerze in fakultet razumejo kot zaveznika v odnosu do financerja in v nastopanju univerze v širšem družbenem prostoru?

·        Kje ste bili, ko smo v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev na UM (pa tudi na ravni države) s svojim strokovnim delom podali mnoge predloge, s katerimi bi lahko probleme razrešili sami?

·        Kje ste bili, ko so eskalirali za akademski svet nepojmljivi ekscesi (mobing, spolno nadlegovanje, prodaja diplome) in so v javnosti ob vaši obnemelosti ali celo tihi podpori (v nekaj primerih pa tudi javni) sporočali vaša simbolna vrednostna sporočila o tem, kaj je prav in kaj je tu dovoljeno, sprejemljivo, na tihem pa celo normalno ali zaželeno?

·        Ali ste postavili vprašanje, zakaj nekdo na vodilnem mestu za promocijo te univerze prejema bržkone dvakrat višjo plačo kot vaši asistenti v laboratorijih in predavalnicah, vi pa naj ne bi imeli denarja za izplačilo njihovih plač?

·        Ali ste postavili vprašanje o spodobnosti kazenskega preganjanja za 6 mesečno zaporno kazen sindikalnega predstavnika, medtem ko ostanejo druge dokazane nezakonistosti brez obrazov in posledic?

·        Ali ste se zavzeli za odprti dialog, ko je rektor na senatu prepovedal razpravo – pa smo naslednji dan o tem brali v časopisih, ker so bili na seji mediji?

·        Kje ste bili, ko je VSS podajal svoja pravna stališča na sejah organov? Ste jih prebrali, ste kdaj o tem razpravljali. V obdobju od nastanka VSS smo posredovali 257 opredelitev o dogajanju in 116 strokovnih pravnih mnenj in stališč -- vsebinskih opredelitev o različnih problematikah (nadobveza, sistemizacija, napredovanja…), s katerimi smo poskušali najprej razrešiti probleme znotraj naše institucije. Tukaj. In kaj smo ob tem doživljali. Opravičujem se, ker bom spomnila na konkreten dogodek, za katerega se mi zdi, da najbolj plastično ponazarja odnos, ki ga je na tej univerzi v poskusih vzpostavitve dialoga doživljal sindikat. V razreševanju številnih individualnih primerov na eni od fakultet je eden od dekanov, ki je danes tukaj,  povedal (opravičujem se, ker gre za po mojem mnenju neprimerno izražanje, a bom citirala): ''da se poserje na pravno mnenje'' sindikata. Ja, to je odnos, ki smo da doživljali.

 In zdaj naj bi se celo zagovarjali zaradi slabe javne podobe univerze?

Šele ko smo namesto pogovora in soočanja vsebinskih argumentov izkusili aroganco, ignoranco, tudi pritiske in osebne diskreditacije, smo sprožili 4 kolektivne delovne spore, 18 individualnih tožb in 6 inšpekcijskih prijav, ki so rezultirale v dokazanih sistemskih nezakonitostih.

Rezultati strokovnega dela sindikata so dosežki za zaposlene – ne privilegiji, ne bohotenje in razkošje, zgolj in samo izenačitev izpolnjevanja OSNOVNIH obveznosti do zaposlenih – enako kot na drugih javnih univerzah v državi. Mi smo svoje delo opravili. Pa vi?

Želela bi povedati še tole: dejstvo je, da kljub izrazitemu negativizmu do sindikatov na tej univerzi, so sindikati pomemben javnopolitični dejavnik. V preteklem obdobju se je VSS profiliral kot resen in kredibilen dejavnik v slovenskem visokošolskem prostoru – če si to priznate ali ne, če vam je všeč ali ne. In to navkljub številnim oviram in pritiskom predvsem (ali zgolj) na UM. Vse uporabljene poti in možnosti, da smo dosegli odpravo sistemskih anomalij, so bile LEGALNE in LEGITIMNE. Ob tem smo ohranili svojo avtonomnost, ostali smo konsistentni in zavezani svojemu poslanstvu.

Želim vam sporočiti, kar vam sporočamo od prvega dne našega obstoja: podporo za prizadevanje za stabilno proračunsko financiranje z naše strani imate zagotovoljeno, ravnanje, poti in možnosti, ki jih pri svojem delu v skladu s svojim poslanstvom izbira sindikat, pa niso vaša izbira! Če boste v vodstvu UM ravnali zakonito, legitimno in etično ter pri tem spoštovali zaposlene in človekovo dostojanstvo, ki jim pritiče, se bo medijska podoba naše univerze nemudoma in brez posebnega napora izboljšala. Do izpolnitve teh pogojev in brez tega so vsa prizadevanja in vsi sestanki zaman.

Pisni poziv Upravnemu odboru pred sprejemanjem Finančnega načrta Univerze v Mariboru za leto 2017

Maribor, 10. 2. 2017

Spoštovani predsednik, člani in članici Upravnega odbora UM,

pred sprejemanjem Finančnega načrta Univerze v Mariboru za leto 2017 na 24. redni seji UO UM, ki bo 14. 2. 2017 vas Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat UM (VSS SUM) v skladu s svojim poslanstvom, poznavanjem problematike in v luči zadnjih pravnih epilogov pisno poziva k zakonitosti, ki se kaže v spoštovanju razsodb Vrhovnega sodišča, končnih odločitev in naloženih ukrepov pristojne inšpekcije Ministrstva za javno upravo ter nenazadnje izhaja iz nalog, pristojnosti in odgovornosti, kot jih ima Upravni Odbor UM kot upravljalski organ.

Dne 3. 2. 2017 smo vam posredovali v vednost zahtevo vodstvu UM za posredovanje informacij o finančnem stanju Univerze v Mariboru (in posameznih njenih članic). S finančnim stanjem Univerze v Mariboru ste člani in članice UO glede na svoje naloge in odgovornosti natančno seznanjeni, zaposleni (in javnost) pa v pomanjkanju celovitih informacij težko razumejo, da Univerza po (delno) javno dostopnih podatkih na eni strani izkazuje presežek (12 milijonov evrov), po drugi strani pa v Finančnem načrtu za leto 2017 (še vedno) ne predvideva poplačila zaposlenim, ki so bili, kot je potrdilo sodišče in inšpekcija, zaradi nezakonitosti oškodovani v oceni okoli 5 milijonov evrov.

Rektor je v svojih javnih nastopih napovedoval pridobitev kredita in zagotavljal, tako javno kot na eni od prejšnji sej Upravnega odbora, da za to že ima soglasje pristojnega ministrstva. Po informacijah Visokošolskega sindikata ta informacija ne drži, saj ima zaradi izkazanega presežnega finančnega stanja Univerze v Mariboru zadržke Ministrstvo za finance. Pustimo ob strani korektnost pri obveščanju javnosti, zaposlenih  in Upravnega odbora, dejstvo je, da se o upravičenosti najema kredita sprašuje tudi sindikat – iz navodil članicam za pripravo finančnih načrtov namreč lahko sklepamo, da namerava vodstvo Univerze za  poplačilo tega kredita bremeniti posamezne članice, in sicer tiste, ki so zaradi nezakonitega ravnanja (prejšnjih) vodstev že tako finančno oslabljene.

Poleg tega je iz sprejemanja finančnih načrtov po članicah razvidno, da so imele fakultete navodilo, da v svoje finančne načrte (zavestno) prikažejo manjši dejanski dolg do zaposlenih, kot dejansko obstaja, in sicer, da iz zneska izvzamejo tako zakonite zamudne obresti kot tudi izločitev usklajevanja z nazivi v obdobju trajanja interventnih ukrepov. Ob tem opozarjamo, da Univerza v Mariboru  kljub dokončnim sodnim in inšpekcijskim odločbam zaposlenim po 3. a. členu ZSPJS ni izdala niti Aneksov k pogodbam niti z njimi ni sklenila kakršnih koli sporazumov, na podlagi katerih bi lahko predvidevala, da so zaposleni te sporazume pripravljeni podpisati in/ali odplačevanje dolga razpotegniti v nedoločno prihodnost. Poudarjamo, da za takšna navodila vodstva UM ne obstajajo ne finančni razlogi, ne pravni predpisi ne pisni dogovori z zaposlenimi.

Ob tem Upravni odbor Univerze v Mariboru ponovno opozarjamo, da izvajanje napredovanja v času trajanja interventnih ukrepov ni alternativna izbira vodstva Univerze v Mariboru (ali njihova avtonomija!), ampak zakonska dolžnost, ki sta jo drugi dve javni Univerzi v skladu s  stališčem Ministrstva za javno upravo, usklajeno z Ministrstvom za izobraževanjem, da za pedagoška delovna mesta interventna zakonodaja ne velja, saj je naziv pogoj za zasedbo delovnega mesta, dosledno izpolnjevali že v času trajanja interventnih ukrepov. Upamo, da smo tudi v Mariboru (z razsodbami sodišč) končno prišli do točke, ko sklicevanje na avtonomijo in brezpogojno zaupanje vodstvu univerzitetnim organom ne more in ne sme biti vodilo pri odločanju.

Ob koncu izpostavljamo, da je tudi po razsodbi Vrhovnega sodišča Univerza v Mariboru edini in enoten pravni subjekt, ki je dolžan zaposlenim delavcem zagotavljati enake pravice ne glede na to, na kateri članici opravljajo svoje delo. Za predloge Finančnih načrtov UM za leto 2017, ki izkazujejo manjši dolg do zaposlenih, ki ga je potrebno poplačati in je posledica neizpolnjevanja pravic in obveznosti izhajajočih iz zakonov in kolektivne pogodbe,  ni nikakršnih razlogov v finančnem stanju pravnega subjekta – Univerze v Mariboru, ki je zaposlenim EDINI delodajalec.

Pozivamo torej članice in člane Upravnega odbora, da v  primeru neustreznih finančnih načrtov, kot so predloženi, saj ne vsebujejo realnega stroška poplačila dolga, teh ne sprejmejo,  oziroma da v skladu s svojo odgovornostjo in pristojnostjo poskrbijo za zakonitost.

V nasprotnem primeru  bomo ponovno prisiljeni sprožiti ustrezne pravne postopke, prisiljeni preveriti odgovornost članov organa, če bo ob poznavanju vseh dejstev sprejet načrt, ki ne bo predvideval poplačila, o tem obvestiti Ministrstvo za izobraževanje in zahtevati, da k letnim programom dela za Univerzo v Mariboru ne poda soglasja ter nenazadnje javno postaviti vprašanje po odgovornosti, da se nezakonitost na Univerzi v Mariboru še kar nadaljuje.

Obveščamo Vas, da se predstavniki VSS SUM tokratne seje zaradi izkušenj z neprimernim načinom komunikacije na seji UO UM (in Senata UM) ne bomo udeležili in zato podajamo pisni poziv.  Glede na to vas vljudno prosimo za pisno obrazložitev odločitve, ki jo boste sprejeli na seji UO (14. 2. 2017) pri točki Finančni načrt, in jo bomo lahko v vednost posredovali zaposlenim na UM.

Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru,

zanj dr. Simona Sternad Zabukovšek, l. r.

podpredsednica  VSS SUM

V vednost:

-          Članom in članicam Upravnega odbora UM – priporočeno po pošti in po elektronski pošti

-          Vodstvu Univerze v Mariboru – po elektronski pošti

-          Senatu UM

-          Dekanom in dekanicam fakultet UM – po elektronski pošti

-          Ministrstvu za izobraževanje  – po elektronski pošti

-          Zaposlenim na UM – po elektronski pošti