Maribor, 13. 2. 2017
Na Univerzi v Mariboru je 13. 2. 2017 na pobudo UM potekal sestanek vodstvene ekipe UM (prorektorji, dekani, študentski predstavniki) s predstavniki reprezentativnih sindikatov. Na vabilu na sestanek je bila edina točka dnevnega reda Javna podoba UM. Zbrane je nagovorila tudi predsednica VSS SUM Marija Javornik Krečič:
Spoštovani rektor, dekani in dekanice,
Najprej bi se zahvalila za povabilo in za sestanek, ki pa je po naši oceni bistveno prepozen ter vsebinsko zgrešen. Do sestanka je namreč prišlo šele v trenutku, ko imate pred sabo račun, račun za epiloge pravnih postopkov, v katere je zaposlene potisnilo vodstvo UM, in račun za nepripravljenost na socialni dialog. In če že na začetku izpostavim bistveno: ta račun, predvsem pa odločitve vodstva univerze, ki so do njega pripeljale, so glavni in edini razlog za slabo medijsko podobo UM v javnosti. Kljub temu dejstvu se še vedno ne pogovarjamo o tem, o čemer bi se morali (pravzaprav že pred leti):
· o vzpostavitvi zakonitosti, spoštovanju predpisov in zakonov,
· o popravi krivic (npr. z izdajo ustreznih Aneksov in izplačili za nezakonito nenapredovanje zaposlenim na UM),
· o odgovornosti,
· o spoštovanju interventne zakonodaje in vladni zavrnitvi avtentične razlage, iz česar je jasno, da se moramo pogovarjati o rektorskih volitvah, ki morajo biti letos – torej v letu 2017,
· o Pravilniku o napredovanju na UM in kakšne posledice bi imela ad hoc razveljavitev za zaposlene, zato temu sindikati ostro nasprotujemo;
· o tem, kaj bomo naredili, ker si naš delodajalec kot edini delodajalec v javnem sektorju v pripisuje diskrecijsko pravico, ki je ne po zakonu pa tudi po spornem Pravilniku sploh nima, in onemogoča napredovanja nepedagoškim delavcem za 2 plačna razreda, čeprav je to predvidel v finančnih načrtih in glede na to prejel sredstva;
· ali bomo govorili o tem, kje vidimo rezerve in kje prepoznavamo nepotrebno trošenje univerzitetnega denarja, medtem ko domnevno za zakonita izplačila tega denarja ni.
· Ali bomo govorili o priznanju, da se je končno dokazalo, da je avtonomija tudi na mariborski univerzi omejena z zakoni in pravnim redom v RS? Da univerza niso fevdi, vrtički, ali - če želite - zasebne korporacije, kjer lahko vodilni delajo povsem po svoje (domnevno v imenu dobrega gospodarja, avtonomije ali izvoljenosti).
To so vprašanja, ki zanimajo sindikate in ta vprašanja bi morala biti na dnevnem redu. Prepričani smo namreč, da je njihovo odporanje in iskanje odgovorov nanje edino trdno zagotovilo, da se bo UM povzpela tudi po lestvici pozitivne medijske prepoznavnosti.
Ampak ne. Sem smo bili povabljeni, ker je vodstvo presodilo, da je javna podoba Univerze slaba in ker - kot smo lahko slišali v dosedanjih izvajanjih -, naj bi bili za to krivi sindikati. Zdi se, da so nekateri tukaj poponoma pomešali osnovne pojme: Ne razlikujejo namreč, da je po definiciji naloga in pristojnost poslovodstva, da skrbi za finančne pogoje in zakonitost odločitev na instituciji, vloga sindikatov pa je, da skrbijo za pravice zaposlenih,
V iskanju razlogov za obstoječe stanje (finančno, materialno in moralno) ter posledično javno podobo univerze ste se tako usmerili na napačno tarčo – na sindikate. Torej na tistega, ki je nezakonitosti DOKAZAL, in ne tistega, ki jih je ustvarjal in dolga leta ohranjal, ki je morda zanje ne samo dvignil roko, ampak jih celo izvajal. Želeli ste se pogovarjati o javni podobi univerze v Mariboru:
· Kje ste bili, spoštovani dekani in dekanice, ki zdaj dajate pobude za srečanja in razpravljate o tem, kaj je primerno in kaj ne, ko je Visokošolski sindikat od nastanka 2012 naprej dajal nešteto pobud, da naj nas vodstva univerze in fakultet razumejo kot zaveznika v odnosu do financerja in v nastopanju univerze v širšem družbenem prostoru?
· Kje ste bili, ko smo v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev na UM (pa tudi na ravni države) s svojim strokovnim delom podali mnoge predloge, s katerimi bi lahko probleme razrešili sami?
· Kje ste bili, ko so eskalirali za akademski svet nepojmljivi ekscesi (mobing, spolno nadlegovanje, prodaja diplome) in so v javnosti ob vaši obnemelosti ali celo tihi podpori (v nekaj primerih pa tudi javni) sporočali vaša simbolna vrednostna sporočila o tem, kaj je prav in kaj je tu dovoljeno, sprejemljivo, na tihem pa celo normalno ali zaželeno?
· Ali ste postavili vprašanje, zakaj nekdo na vodilnem mestu za promocijo te univerze prejema bržkone dvakrat višjo plačo kot vaši asistenti v laboratorijih in predavalnicah, vi pa naj ne bi imeli denarja za izplačilo njihovih plač?
· Ali ste postavili vprašanje o spodobnosti kazenskega preganjanja za 6 mesečno zaporno kazen sindikalnega predstavnika, medtem ko ostanejo druge dokazane nezakonistosti brez obrazov in posledic?
· Ali ste se zavzeli za odprti dialog, ko je rektor na senatu prepovedal razpravo – pa smo naslednji dan o tem brali v časopisih, ker so bili na seji mediji?
· Kje ste bili, ko je VSS podajal svoja pravna stališča na sejah organov? Ste jih prebrali, ste kdaj o tem razpravljali. V obdobju od nastanka VSS smo posredovali 257 opredelitev o dogajanju in 116 strokovnih pravnih mnenj in stališč -- vsebinskih opredelitev o različnih problematikah (nadobveza, sistemizacija, napredovanja…), s katerimi smo poskušali najprej razrešiti probleme znotraj naše institucije. Tukaj. In kaj smo ob tem doživljali. Opravičujem se, ker bom spomnila na konkreten dogodek, za katerega se mi zdi, da najbolj plastično ponazarja odnos, ki ga je na tej univerzi v poskusih vzpostavitve dialoga doživljal sindikat. V razreševanju številnih individualnih primerov na eni od fakultet je eden od dekanov, ki je danes tukaj, povedal (opravičujem se, ker gre za po mojem mnenju neprimerno izražanje, a bom citirala): ''da se poserje na pravno mnenje'' sindikata. Ja, to je odnos, ki smo da doživljali.
In zdaj naj bi se celo zagovarjali zaradi slabe javne podobe univerze?
Šele ko smo namesto pogovora in soočanja vsebinskih argumentov izkusili aroganco, ignoranco, tudi pritiske in osebne diskreditacije, smo sprožili 4 kolektivne delovne spore, 18 individualnih tožb in 6 inšpekcijskih prijav, ki so rezultirale v dokazanih sistemskih nezakonitostih.
Rezultati strokovnega dela sindikata so dosežki za zaposlene – ne privilegiji, ne bohotenje in razkošje, zgolj in samo izenačitev izpolnjevanja OSNOVNIH obveznosti do zaposlenih – enako kot na drugih javnih univerzah v državi. Mi smo svoje delo opravili. Pa vi?
Želela bi povedati še tole: dejstvo je, da kljub izrazitemu negativizmu do sindikatov na tej univerzi, so sindikati pomemben javnopolitični dejavnik. V preteklem obdobju se je VSS profiliral kot resen in kredibilen dejavnik v slovenskem visokošolskem prostoru – če si to priznate ali ne, če vam je všeč ali ne. In to navkljub številnim oviram in pritiskom predvsem (ali zgolj) na UM. Vse uporabljene poti in možnosti, da smo dosegli odpravo sistemskih anomalij, so bile LEGALNE in LEGITIMNE. Ob tem smo ohranili svojo avtonomnost, ostali smo konsistentni in zavezani svojemu poslanstvu.
Želim vam sporočiti, kar vam sporočamo od prvega dne našega obstoja: podporo za prizadevanje za stabilno proračunsko financiranje z naše strani imate zagotovoljeno, ravnanje, poti in možnosti, ki jih pri svojem delu v skladu s svojim poslanstvom izbira sindikat, pa niso vaša izbira! Če boste v vodstvu UM ravnali zakonito, legitimno in etično ter pri tem spoštovali zaposlene in človekovo dostojanstvo, ki jim pritiče, se bo medijska podoba naše univerze nemudoma in brez posebnega napora izboljšala. Do izpolnitve teh pogojev in brez tega so vsa prizadevanja in vsi sestanki zaman.