Odprto pismo dr. Simoni Kustec in dr. Mitju Slavincu

Ljubljana, Maribor in Koper, 1. 3. 2022

Spoštovana ga. ministrica dr. Simona Kustec, spoštovani g. državni sekretar dr. Mitja Slavinec, spoštovana akademska kolega,

Visokošolski sindikat Slovenije je 1. 2. 2022 poslal vladi in MIZŠ predlog naslednjih nujnih dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja:

- odprava porušenih razmerij v plačnem sistemu, kar bi se zgodilo z napovedanim dvigom uvrstitev vseh zdravniških delovnih mest za 6 plačnih razredov;

- uvoz nekaterih delovnih mest (npr. informatikov in bibliotekarjev), ki obstajajo v drugih kolektivnih pogodbah dejavnosti v javnem sektorju, v KPVIZ, da se zagotovi primerljive možnosti plačevanja in napredovanj in se reši hudo kadrovsko stisko univerz na področju določenih strokovnih poklicev; poleg tega tudi dokončanje v preteklosti nedokončanih odprav plačnih krivic, storjenih visokošolskim sodelavcem brez doktorata in lektorjem;

- normalne pogoje za delo v visokem šolstvu, kar vključuje zlasti: a.) natančnejšo opredelitev normativov neposrednega pedagoškega dela, s katero bi onemogočili faktorizacijo, po kateri je ura vredna manj kot uro, b.) delodajalčevo kritje stroškov sobotnega leta, da to postane pravo sobotno leto, c.) individualno zagotovljena sredstva za raziskovalno udejstvovanje (udeležbe na konferencah, stroške priprave objav) in d.) izenačitev vrednosti dela honorarnih in zaposlenih pedagogov, s čimer se odpravi motiv za najemanje podplačanih prekarcev;

- ureditev več drugih delovnopravnih institutov, ki pokrivajo načine dela v visokem šolstvu, kot so delo od doma, stalna pripravljenost in dodatni dnevi dopusta za delo v nevarnih pogojih kot v zdravstvu.

Po kolektivni pogodbi je rok za odgovor na takšno pobudo 30 dni. V vsem tem času se vama ni zdelo vredno poslati niti vljudnostnega odgovora, kaj šele da bi predstavnike sindikata povabila na sestanek, kjer bi se pogovorili o okviru in časovnici pogajanj o dopolnitvah kolektivne pogodbe.

Kaj je z relevantnostjo prvega sklopa naših predlogov, ni jasno, saj vlada po zamrznitvi dviga plačnega stropa, ki bi veljal samo za zdravnike, ni podpisala že parafiranega aneksa s sindikatom Fides in javnosti ni obvestila, ali ga bo podpisala in kdaj. Ustavno sodišče ni onemogočilo korekcij plač družinskim zdravnikom ali mladim zdravnikom, o katerih Fides in vlada toliko govorita, temveč je zamrznilo samo dvig plačnega stropa, ki bi zdravnikom seniorjem omogočil, da z izjemnimi dvigi svojih plač ohranijo plačno razdaljo in statusno hierarhijo med zdravniki. Zdi se, da ima ohranjanje slednjega prednost pred izboljšanjem položaja družinskih in mladih zdravnikov, sicer bi se podpisnika Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike po odločbi US dogovorila za podpis omejenega in skromnejšega aneksa.

Naši ostali predlogi niso povezani z vladno namero za splošno privilegiranje zdravnikov, temveč so nujni sami po sebi, zaradi zagotovitve normalnih pogojev za delo v visokem šolstvu. Ni se vama zdelo vredno odgovoriti nanje. Tako kot med zaprtji javnega življenja tudi tokrat ignorirata potrebe visokega šolstva. Ne ozirata se niti na splošne manire v komuniciranju, niti na politično taktnost pred volitvami in tudi ne na svoj položaj v akademski skupnosti na vajini nadaljnji karierni poti. Kolegica Simona Kustec se kot profesorica politologije verjetno zavedate, da se bo vaša politična kariera čez slaba dva meseca zaključila. Se sprašujete, kako vas bodo akademski kolegi in kolegice sprejeli v luči vaše dvoletne ignorance, servilnosti, sprenevedanja in škodovanja javnim univerzam? Kako vas bodo kolegi in kolegice na fakulteti, kamor se vračate, sprejeli v luči tega, da ste pravkar dopustili podelitev koncesije na suficitarnem področju novinarstva, na katerem že izobražuje vaša fakulteta, in da pasivno spremljate sprejemanje novele ZViS, s katero bi MORS ustanovilo študijski program, ki bi konkuriral obramboslovju na FDV? Sodeč po medijskih objavah se MIZŠ v času, ko med zaposlenimi v izobraževanju vre zaradi vaše ignorance legitimnih sindikalnih pogajalskih predlogov in zahtev, posveča predvsem parkiranju proračunskega denarja na zasebnih fakultetah in inštitutih, povezanih z vladajočo stranko.

Svoj lonček, preden se ladja Konkretno potopi, ste pristavili tudi vi, državni sekretar Slavinec. Potem ko ste na funkcije na MIZŠ po čistki pred letom dni umestili same sodelavce s svoje fakultete in poskrbeli za imenovanje že tretjega neprimernega direktorja ARRS zapored v letu in pol iz vrst svojih sodelavcev in prijateljev, ste si omislili še zakon o pomurski »SAZU«. Z njim bi spremenili društvo PAZU, ki mu predsedujete, v nekakšno sui generis javnopravno statusno obliko in mu zagotovili trajni priklop na državni proračun za čas po koncu svoje politične kariere. Za to ste predvideli 100.000 EUR letno iz sredstev MIZŠ. Celo vlada in seveda tudi Zakonodajno-pravna služba DZ v svojih mnenjih navajata pomisleke o tem statusnem preoblikovanju in o razmejitvi med delno enakimi pristojnostmi SAZU in PAZU. Medtem ko so kriteriji za članstvo v SAZU meritokratski in elitni, je kriterij za članstvo v vaši regijski PAZU krvna, rezidenčna (»Blut und Boden«) ali subjektivna (kdo in kako bo pa to meril?) pripadnost Pomurju. Kljub tem neakademskim kriterijem si samopodeljujete akademski naziv, na spletnih straneh društva se namreč podpisujete kot pomurski akademik (pom. akad.). Z zakonom, ki je dejansko »lex Slavinec«, želite legalizirati svoj samooklicani akademski status in si zagotoviti proračunsko apanažo. Je možno še kaj bolj provincialnega?

Spoštovana kolega, v imenu zaposlenih v visokem šolstvu vama sporočamo, da je vajino delovanje na MIZŠ sramotno. Edini primeren odgovor na vajino ignoranco do legitimnih sindikalnih predlogov, na vajino škodovanje javnemu visokemu šolstvu in koruptivni provincializem je stavka v javnem visokem šolstvu.

Lep pozdrav,

dr. Gorazd Kovačič,

predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

Protestna peticija ob razpisu za direktorja ARRS

Protest znanstvene skupnosti ob razpisu za direktorja ARRS

Objavljen je javni razpis, s katerim želijo novi člani upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) nedavno izbranega v. d. direktorja agencije na hitro predlagati Vladi Republike Slovenije v imenovanje za poln mandat petih let.

Slovenske raziskovalke in raziskovalci imamo dovolj sprejemanja pomembnih odločitev, ki ne temeljijo na argumentirani in odprti javni razpravi. Zato zahtevamo, da se pred odločitvijo upravnega odbora ARRS izvede javna predstavitev kandidatk in kandidatov ter njihovih vizij vodenja in razvoja agencije.

• KOsRIS, koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov, predsednik dr. Gregor Anderluh
• Visokošolski sindikat Slovenije, predsednik dr. Gorazd Kovačič
• SVIZ, Sindikalna konferenca visokega šolstva in znanosti, predsednik dr. Jože Pungerčar
• Mlada akademija, predsednica dr. Tea Romih
• Predstavnik inštitutov, univerz in SAZU v Upravnem odboru ARRS, dr. Janez Bonča
• Predstavnica sindikatov in GZS v Upravnem odboru ARRS, dr. Marta Klanjšek Gunde
• dr. Sašo Dolenc
• dr. Urša Opara Krašovec

V Ljubljani, 21. 2. 2022

Prtestno peticijo lahko podpišete na naslovu:

https://www.peticija.online/protest_arrs

Zahteve za dopolnitev KPVIZ in KPJS

 

Visokošolski sindikat Slovenije

Trg Osvobodilne fronte 14

1000 Ljubljana

1. 2. 2022

 

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

Gregorčičeva 20, 25

1000 Ljubljana

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Masarykova 16

1000 Ljubljana

 

Ministrstvo za finance

Župančičeva ulica 3, p.p. 644a

1000 Ljubljana

 

Ministrstvo za javno upravo

Tržaška 21

1000 Ljubljana

 

 

Zahteve Visokošolskega sindikata Slovenije za dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja in KPJS

 

Visokošolski sindikat Slovenije ugotavlja, da so se v preteklih letih zgodila naslednja dejstva, ki so bistveno poslabšala raven pravic visokošolskih delavcev v primerjavi z drugimi primerljivimi skupinami javnih uslužbencev:

– Stavkovni sporazum med vlado in sindikatom Fides, sklenjen marca 2017, je spremenil strukturo zdravniških delovnih mest in vzpostavil vzporedna, višje vrednotena delovna mesta »višjih« zdravnikov,  s tem pa omogočil razporejanje zdravnikov na višje vrednotena delovna mesta, na katera je po naši oceni, glede na delež zdravnikov v 57 PR, sistemiziranih večina zdravnikov. S tem so se podrla plačna razmerja med visokošolskimi učitelji in zdravniki specialisti, ki so veljala že pred (npr. na podlagi aneksih h KPVIZ z dne 27. 3. 2001 in z dne 20. 6. 2002) in tudi po uveljavitvi enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.

– Plače zdravnikov specialistov so toliko višje od plač univerzitetnih profesorjev, da medicinski fakulteti, zlasti tista na Univerzi v Mariboru, zelo težko pridobita habilitirane visokošolske učitelje medicine za opravljanje pedagoškega dela v okviru delovnega razmerja na univerzi in ti tako velik del pedagoškega dela opravijo honorarno. Zdravniki so torej že doslej imeli bistveno višje plače od svojih nekdanjih profesorjev, s čimer je porušen plačni izraz hierarhije znanja.

– DZ večina je s PKP10 za 6 PR dvignila plačni strop samo za zdravnike in zobozdravnike s pojasnilom, da bo to omogočilo pogajanja o dvigu izhodiščnih plačnih razredov vseh zdravniških in zobozdravniških delovnih mest. Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike na 63. PR je tudi del pogajalskih izhodišč, ki jih je vlada sprejela 20. 1. 2022. Ta pogajalska izhodišča vlade predvidevajo dogovor, ki bo za več kot 111 mio. EUR dvignil plačno maso za zdravnike in zobozdravnike v javnem sektorju. Vladna stran v sprejetih pogajalskih izhodiščih kaže pripravljenost, da dvigne vse zdravniške plače za 6 PR in da zdravnikom z najvišjimi plačami (takih je več kot tretjina vseh zdravnikov) z dvigom plačnega stropa za 6 PR omogoči uvrstitev do 63. plačnega razreda, kar visokošolskim učiteljem ni omogočeno; z obojim bi vlada dokončno porušila razmerja do plač visokošolskih učiteljev in posredno tudi do visokošolskih sodelavcev.

– Vlada je januarja  2020 s sindikatom SVIZ sklenila Dogovor o načinu realizacije V. točke Stavkovnega sporazuma, na podlagi katerega je bil avgusta 2020 spremenjen  Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, s katerim je MIZŠ učiteljem v primerjavi z visokošolskimi učitelji omogočilo neprimerljivo lažje in hitrejše napredovanje do najvišjega naziva, katerega plača z napredovanji dosega plačo docenta. Poleg tega se je MIZŠ januarja 2020 v  zavezala vzpostaviti še dodatni, četrti naziv strokovnih delavcev (višji svetnik), ki bo verjetno lahko dosegel plačo izrednega profesorja.. Ob tem, da je razlika med začetnima plačama učitelja in asistenta zelo majhna, fakultete, ki izvajajo pedagoške študijske programe zelo težko zadržijo najboljše diplomante, saj imajo učitelji zelo kmalu višjo plačo od svojih nekdanjih visokošolskih pedagogov. To prav tako predstavlja porušen plačni izraz hierarhije znanja.

– Zaradi neprimernega nabora delovnih mest v KPVIZ so tako po neposredni primerjavi kot tudi glede na višjo zahtevnost dela in obseg potrebnih znanj prenizke in nekonkurenčne tudi plače nekaterih strokovnih poklicev v visokem šolstvu, npr. informatikov in bibliotekarjev, pa tudi drugih strokovnih poklicev, kot so računovodje, delavci v projektnih pisarnah, v referatih ali v akademskih založbah.

– Visokošolski sindikat Slovenije je večkrat (prvič že 11. 5. 2016) pozval MIZŠ k pogajanjem o nujnih dopolnitvah KPVIZ (npr. o normativih neposredne pedagoške obveznosti in stalni pripravljenosti), a jih je ministrstvo ignoriralo, in to celo v primeru pisnega dogovora o roku za začetek pogajanj o določeni zadevi (npr. o dokončanju uskladitve plačnih razredov visokošolskih sodelavcev brez doktorata z dvigom orientacijskega delovnega mesta). MIZŠ je pri tem kršilo roke za začetek pogajanj, določene v kolektivni pogodbi in posebnih pisnih dogovorih. Prav tako so posamezni visokošolski zavodi večkrat neuspešno pozvali MIZŠ k določenim nujnim dopolnitvam KPVIZ, npr. k uvozu višje vrednotenih delovnih mest informatikov iz drugih kolektivnih pogodb v javnem sektorju ali k ureditvi instituta stalne pripravljenosti. Poskusi ureditve določenih pravic, ki so nujne za karierni razvoj visokošolskih pedagogov in za mednarodno primerljive pogoje dela (kritje stroškov sobotnega leta, kritje materialnih stroškov osnovnega raziskovalnega, strokovnega oz. umetniškega dela), v noveli ZViS niso privedli do uspešnega zaključka zakonodajnega procesa.

Na podlagi teh dejstev Visokošolski sindikat Slovenije ugotavlja, da se plačni položaj zaposlenih v visokem šolstvu sistematično poslabšuje in da je pripeljal do nemogočega stanja, v katerem plače v visokem šolstvu, ki na najvišji ravni zahtevnosti usposablja strokovne kadre za trg dela, zaostajajo za plačami diplomantov, zaposlenih v pomembnih delih javnega sektorja in gospodarstva. Visokošolski sindikat Slovenije tudi ugotavlja, da MIZŠ in vlada že dlje časa ignorirata legitimne predloge in zahteve sindikata in drugih deležnikov v visokem šolstvu po nujnih dopolnitvah KPVIZ za odpravo plačnih anomalij in ureditev ključnih pravic in pogojev dela, da bi ti postali primerljivi s standardi v tujini in bi ustrezali uveljavljenim načinom dela v visokem šolstvu in pogojem zaposlenih za napredovanja.

Zato Visokošolski sindikat Slovenije na podlagi sklepov Predsedstva VSS z dne 25. 1. 2022 in Skupščine VSS z dne 29. 1. 2022 naslavlja na MIZŠ naslednje zahteve za dopolnitev KPVIRS in drugih predpisov, tako da se z njimi ustrezno ovrednoti delo vseh poklicnih skupin v visokem šolstvu, da se omogoči pogoje za kakovostno delo, da se zagotovi ustrezno proračunsko financiranje visokošolske javne službe in da se prekine dolgoletno vladno zanemarjanje visokega šolstva. Visokošolski sindikat Slovenije zahteva, da se v roku 30 dni pričnejo pogajanja o naslednjih zahtevah:

– Dvig izhodiščnih plačnih razredov visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev (plačna podskupina D1) za 6 PR, za kolikor se po PKP10 in po vladnih pogajalskih izhodiščih za pogajanja o Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike dvigne plačni strop za zdravnike in najmanj kolikor bodo sodeč po vladnih pogajalskih izhodiščih očitno pridobila vsa zdravniška delovna mesta.

– Poleg dviga iz prve zahteve tudi dokončanje uskladitve plačnih razredov visokošolskih sodelavcev brez doktorata (dvig za 2 PR) z dvigom orientacijskega delovnega mesta in naziva Asistent za doktoratom, k čemur se je MIZŠ zavezalo julija 2017[1].

– Dvig izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest raziskovalnih delavcev in raziskovalnih sodelavcev (plačna skupina H) na višino primerljivih delovnih mest visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev. Ta zahteva narekuje ureditev v KPRRD.

– Dvig plačnega stropa na 64. PR (po zgledu dviga za zdravnike in zobozdravnike) za visokošolske učitelje in za raziskovalne delavce ter za vse ostale javne uslužbence.

– Preureditev nazivov pedagoških delovnih mest, zlasti Lektorja in Predavatelja, tako da se upošteva, da predbolonjske magistrske stopnje izobrazbe, ki se jo zahteva za zasedbo delovnega mesta v srednjem nazivu, ni več mogoče pridobiti, in da se delavcem z doktoratom in dolgotrajnejšimi delovnimi izkušnjami omogoči dodatno perspektivo napredovanja.

– Uvedba novih, zahtevnejših in ustrezno uvrščenih delovnih mest strokovnih in tehniških delavcev na univerzi (skupina J) v KPVIZ ter njihovo višje vrednotenje, upoštevajoč zahtevnost dela na univerzi in tudi spremenjeno vrednotenje delovnih mest visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

– Natančnejša določitev normativov neposredne pedagoške obveznosti v KPVIZ, izhajajoč iz veljavnega 63. člena ZViS in dogovora z dne 27. 7. 2017[2], po katerem resorni minister ne bo dajal soglasja k zvišanju normativa n.p.o. za visokošolske učitelje nad 6 ur tedensko do ureditve tega področja v kolektivni pogodbi.

– Določitev enake vrednosti neposrednega pedagoškega dela, ne glede na to, ali se ga opravlja v okviru zaposlitve ali po civilnopravnih pogodbah, kjer je to dopustno in se zakonito izvaja. Pri vrednosti slednjih je treba izvajalcem priznati tudi opravljanje posrednega pedagoškega dela, osnovnega raziskovalnega, strokovnega oz. umetniškega dela in sodelovanja pri upravljanju v obsegu, ki je sorazmeren obsegu neposrednega pedagoškega dela. S tem se destimulira najemanje prekarnih pedagoških delavcev.

– Določitev individualne pravice visokošolskih učiteljev in raziskovalnih delavcev do koriščenja delodajalčevega kritja stroškov sobotnega leta, to je stroškov nastanitve in raziskovalnega dela v tujini, potnih stroškov in stroškov dela nadomestnih izvajalcev neposrednih pedagoških obveznosti. Večmesečno bivanje in delovanje v tujini je po Minimalnih standardih agencije Nakvis in po habilitacijskih merilih vseh visokošolskih zavodov obvezni pogoj za napredovanje visokošolskih učiteljev v višje nazive, zato je delodajalčeva zagotovitev materialnih pogojev za to nujna. Ureditev sobotnega leta je bila prav tako dogovorjena leta 2017[3].

– Določitev individualne pravice visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev do koriščenja delodajalčevega kritja materialnih stroškov osnovnega raziskovalnega, strokovnega oz. umetniškega dela, ki je del rednih delovnih obveznosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, iz sredstev stabilnega financiranja po ZZrID, ob upoštevanju razlik v materialnih stroških raziskovanja med skupinami disciplin.

– Ureditev dela na daljavo kot enega od rednih načinov opravljanja dela in določitev minimalne višine nadomestila za uporabo lastnih sredstev med delom na daljavo.

– Ureditev stalne pripravljenosti na delo v KPVIZ.

– Ureditev dodatnih dni dopusta za delo z radioaktivnimi ali drugimi nevarnimi snovmi ali kužnimi materiali.

– Revalorizacija lestvice vrednosti sindikalnega dela, ki ga plačuje delodajalec, in njena razširitev na magistrsko in doktorsko stopnjo izobrazbe.

– Hitrejša rast proračunskega financiranja študijske dejavnosti, tako da to pokrije povečanje mase stroškov dela, nastalo zaradi uveljavitve dogovora o izpolnitvi teh zahtev. Podlaga za rast proračunskega financiranja študijske in raziskovalne dejavnosti že obstaja v ZViS in ZZrID.

Prilagamo konkretne predloge sprememb kolektivne pogodbe glede uvrstitve delovnih mest in nazivov ter druge konkretne predloge dopolnitev kolektivne pogodbe. Nekatere konkretne predloge bomo poslali naknadno.

Če se pogajanja o teh zahtevah ne bodo pričela v 30 dneh in če ne bodo v razumnem roku zadovoljivo zaključena, bo Visokošolski sindikat Slovenije organiziral stavko delavk in delavcev v visokem šolstvu. Stavka bo najprej opozorilna, nato se bo po potrebi nadaljevala do vladne izpolnitve stavkovnih zahtev.

 

Za Skupščino Visokošolskega sindikata Slovenije

dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS

 

 

V vednost:

- Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije

- Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije – VIR

- Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze

---

[1] 9. točka Dogovora, sklenjenega ob podpisu Sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17; Priloga 3).

[2] 5. točka Dogovora, sklenjenega ob podpisu Sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17; Priloga 3.

[3] Prav tam.

Poziv poslanskim skupinam k amandmiranju Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030

 

Skladno z Zakonom o visokem šolstvu je Svet za visoko šolstvo, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh deležnikov v visokem šolstvu, po dveh obravnavah in vmesnih usklajevanjih 9. 4. 2021 sprejel Izhodišča za pripravo Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030 (v nadaljevanju: NPVŠ). 20. 8. 2021 je obravnaval tudi osnutek NPVŠ. Na seji in med javno obravnavo so deležniki poslali dodatne pripombe, od katerih so bile nekatere tudi upoštevane, npr. glede jezikovne politike oz. zakonskega omogočanja izvajanja študijskih programov izključno v angleščini. V besedilu Predloga Resolucije o NPVŠ, ki ga je 13. 1. 2022 določila Vlada RS in ga poslala Državnemu zboru v sprejem, pa se je znašlo tudi nekaj novih vsebin, med njimi dva pomembna »podtaknjenca«, s katerima Svet za visoko šolstvo in javnost predhodno nista bila seznanjena in se nista mogla opredeliti do njiju.

Eden od njiju je dostavek v cilju C 2.5., ki se glasi: »Ob zagotavljanju izobraževalne, raziskovalne in umetniške odličnosti bo sposobnost visokošolskih zavodov za samostojno pridobivanje drugih virov, ki ne izhajajo iz proračuna Republike Slovenije, eden izmed pomembnih kazalnikov, ki bodo stimulativno vplivali na financiranje visokošolskih zavodov.« Ta določba je nenavadna, saj relativizira zavzemanje NPVŠ za povečanje proračunskega financiranja visokega šolstva zaradi njegovega družbenega pomena. Ima tudi vsebinske učinke, saj spodbuja zavode (tudi s prenosom tega načela v notranje mehanizme distribucije proračunskega denarja) k usmerjanju v tiste poddiscipline, ki lahko poleg pridobivanja raziskovalnih projektov, ki jih financira EU, pridobivajo tudi aplikativne projekte zasebnih financerjev. Finančni mehanizem, kakršnega zagovarja predlog NPVŠ, torej spodbuja širjenje aplikativne dejavnosti na račun bazičnega raziskovanja. Aplikativne vede so legitimen del javnih univerz, njihovo sodelovanje z gospodarstvom in drugimi uporabniki lahko spodbujajo druga ministrstva, ne more pa biti to temeljna usmeritev proračunskega financiranja visokega šolstva.

Drugi »podtaknjenec« se nahaja v naknadni dopolnitvi cilja C 2.2., ki se glasi: »Odpravljene bodo upravne ovire s področja zakonodaje in v postopkih akreditacije, tudi z odpravo uporabe Zakona o splošnem upravnem postopku ter osredinjanjem na vsebino in kakovost presojanega.« Gre za osrednjo idejo osnutka Zakona o kakovosti v visokem in višjem šolstvu, ki jo forsira direktor agencije Nakvis, dr. Franci Demšar. Navedeni zakon bi agenciji omogočil, da zgolj »smiselno« uporablja določbe ZUP pri vodenju postopkov akreditacij visokošolskih zavodov in študijskih programov, pri tem pa sam ne predpisuje drugačnih postopkov. Dr. Demšar meni, da bi se Nakvis s tem izognil sodnim sporom zavrnjenih zavodov, vendar bi bilo teh zaradi zakonske nedoločenosti postopkov in ob še vedno veljavni ustavni pravici do pravnih sredstev sodnih sporov dejansko še več in v njih bi se Nakvis težje branil očitkov o samovoljnem odločanju. Potem ko je Visokošolski sindikat Slovenije oktobra lani objavil osnutek zakona, o katerem visokošolska skupnost ni vedela ničesar, je o njem znotraj univerz stekla omejena javna razprava. Njen rezultat je odklonilno stališče Univerze v Mariboru in večinskega dela delovne skupine Univerze v Ljubljani do koncepta tega zakona, še posebej do ideje o avtonomiji od določb ZUP. Toda namesto da bi Nakvis in MIZŠ prisluhnila dobronamernim strokovnim opozorilom, sta se očitno odločila podkrepiti svojo pravno slabo domišljeno idejo tako, da sta jo netransparentno vključila v predlog NPVŠ.

Poleg tega v Visokošolskem sindikatu Slovenije ugotavljamo, da ukrep U 3.10. še vedno vključuje javno objavljanje in rangiranje rezultatov študentskih anket, čeprav smo resorno ministrstvo in rektorsko konferenco z več dopisi opozorili na prakso zlorab anonimnega ocenjevanja pedagogov. Večkrat se dogaja, da študentje z nizkimi numeričnimi ocenami kaznujejo zahtevnejše učitelje, nekateri se tudi z žaljivimi komentarji maščujejo učiteljem za slabe ocene, nakar predstojniki izkoriščajo javno objavljene rezultate anket za pritiske na določene kolege. Ker je izpolnjevanje anket za študente obvezno, jih izpolnjujejo in prispevajo k numeričnim ocenam tudi tisti, ki so redko ali celo niso nikoli obiskovali predavanj oz. vaj. Objavljanje rezultatov tako izvedenih anket zato žal ne prispeva k višanju kakovosti pedagoškega dela. Bistveno boljši mehanizem so analitične kvalitativne ocene, ki bi jih lahko pripravljal študentski svet kot uradni organ fakultete ali akademije. Rektorja dveh univerz sta pritrdila pomislekom sindikata glede objavljanja rezultatov anket, tretji (ki bi rad prek NPVŠ posplošil sporno prakso z Univerze v Mariboru kot nov standard kakovosti za vse visokošolske zavode) pa v svojih pisnih odzivih ni uspel odgovoriti na vprašanje, kako javno objavljanje (ne ocenjevanje samo!) in rangiranje pedagoških delavcev prispevata k višanju kakovosti pedagoškega dela.

Visokošolski sindikat Slovenije poziva člane Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino in poslanske skupine DZ, naj vložijo in podprejo amandmaje, ki bi iz predloga NPVŠ črtali sporni cilj C 2.5. in sporne dele cilja C 2.2 in ukrepa U 3.10.

Ljubljana, Maribor in Koper, 26. 1. 2022

Za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS

Temeljna pričakovanja VSS glede implementacije ZZrID

 

V VSS smo seznanjeni, da v delovni skupini na nacionalni ravni, katere sestava ni znana, že nastaja krovni akt ARRS, ki bo odločilno usmerjal distribucijo sredstev in organizacijo raziskovalne dejavnosti. Čeprav je namen zakona predvsem večja avtonomija raziskovalnih ustanov, ki jo spremljata stabilna oblika financiranja in povečanje sredstev, je že v prvem objavljenem osnutku Pravilnika ARRS o stabilnem financiranju zaznati jasno težnjo, da bi institucije v nasprotju z duhom in črko zakona velik del avtonomije in odgovornosti, ki jim ju zakon podeljuje (npr. v 2. odstavku 29. člena), preložile nazaj na agencijo. Primer tega je 14. člen osnutka, po katerem mora vsako spremembo v sestavi programske skupine odobriti agencija. Še bolj nenavaden pa je 27. člen, po katerem o distribuciji sredstev, kadar se povečajo, odloča kar minister.

Temeljna pričakovanja VSS v zvezi z implementacijo zakona so naslednja:

1)   Raziskovalne organizacije naj za nedoločen čas zaposlijo vse raziskovalce, ki so za določen čas zaposleni za obdobje, ki presega omejitve ZDR-1, torej nezakonito.

2)   Visokošolski zavodi naj zagotovijo enakopraven dostop vseh pedagoških delavcev do materialnih sredstev za raziskovanje, ki je del njihove osnovne delovne obveznosti. Zakon univerzam naposled priznava, da so že v svojem temelju raziskovalne ustanove, za to pa namenja dodatna stabilna sredstva.

3)   Zahtevamo transparentno in vključujočo organizacijo programskih skupin znotraj ustanov samih, tj. znotraj njihovih obstoječih institucionalnih struktur in brez omejitev na ravni pravilnika ARRS (v skladu z 2. odstavkom 29. člena ZZrID).

Glede na to, da bo na raziskovalnem področju prišlo do strukturnih sprememb, ki zadevajo celotno raziskovalno skupnost, ostro nasprotujemo težnji, da bi smer teh sprememb že na ravni države oblikovala kar agencija. Tega tudi institucije same ne bi smele dopustiti. Od vseh, ki so formalno ali neformalno udeleženi pri pripravi krovnega akta agencije, torej pričakujemo, da bomo predstavniki zaposlenih vključeni pri teh odločitvah, ki so bistvene za prihodnost raziskovanja. Že vnaprej pričakujemo jasne termine za najširšo javno razpravo o pravilniku ARRS o stabilnem financiranju in o vladni uredbi o stabilnem financiranju. Ko bo pravilnik agencije sprejet in mu bodo morali slediti akti o stabilnem financiranju na raziskovalnih ustanovah samih, pa pričakujemo najširšo razpravo o prihodnji obliki raziskovalne dejavnosti znotraj organov raziskovalnih ustanov, v primeru univerze v organih univerze in članic.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 16. 12. 2021

Za predsedstvo VSS,

dr. Gorazd Kovačič

Pritiski na sindikalna zaupnika na Filozofski fakulteti UM

Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru že dlje časa poteka sistematična gonja proti sindikalnima zaupnikoma VSS, dr. Mariji Javornik in dr. Simonu Zupanu. Proti njima vlagajo kazenske ovadbe, predloge za opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, razna naznanila rektorju, vrstijo se zaslišanja zaradi izmišljenih prekrškov in ukori zaradi izmišljenih prekrškov brez možnosti obrambe. Vse te pritiske na koncu s svojim podpisom verificira rektor UM. Pred kratkim je Zupanu (namesto uradnega opozorila pred odpovedjo) poslal dve pismi. V enem je povsem spregledal, da se je kratek stik zgodil, ker je prodekanja-študentka zlorabila svoj položaj in hotela izsiliti način izvedbe kolokvija, kakršnega si je zaželela. V drugem mu očita miselni delikt: v mislih naj bi nameraval izvesti kršitev.

Primer pritiskov na Simona Zupana (ki pa sploh ni najhujši) je 3. 12. 2021 dokumentiral časopis Večer. V zvezi s tem za začetek objavljamo naslednje dokumente:

- rektorjevi pismi Simonu Zupanu iz 15. 11. 2021,

- Zupanovo pojasnilo (13. 9.  2021) okoliščin v primeru prodekanje-študentke, ki jih je rektor povsem prezrl,

- Zupanov odgovor rektorju na pismo o primeru izpitni rok iz 30. 11. 2021,

- protestno pismo Visokošolskega sindikata rektorju UM, 1. 12. 2021.

V Ljubljani in Mariboru, 3. 12. 2021

Dokumenti so dostopni tule.

Proti zapiranju univerz

V medijih se pojavljajo informacije, da naj bi se danes odločalo o prehodu na izvajanje celotnega študijskega procesa na daljavo za področje visokega šolstva. Podpisniki izjave ne soglašamo s takšno odločitvijo in ponovno izpostavljamo, da univerze ravnamo zelo odgovorno, da izvedbo študijskega procesa prilagajmo trenutni situaciji, da pomagamo tako univerzitetnim klinikam, bolnišnicam, domovom starostnikov in zdravstvenim domovom pri delovanju sistema zdravstva. Ob zelo visoki precepljenosti tako zaposlenih kot študentov tako ne vidimo razlogov za zapiranje univerz. Strinjamo se z morebitnimi dodatnimi ukrepi s katerimi bi necepljene zaposlene in študente dodatno stimulirali, da se cepijo. Na univerzah sicer že delujemo v tej smeri in organiziramo cepilne dneve, tako za tiste, ki želijo prejeti tretji odmerek, kot tudi za tiste, ki se še niso cepili, hkrati pa tudi obveščamo o pomembnosti cepljenja in nujnosti spoštovanja ukrepov. Izkušnje preteklih dveh let so jasno pokazale, da je študijski proces na daljavo slab nadomestek izvedbe študijskega procesa v živo. Na vseh članicah univerz striktno izvajamo preverjanje pogoja PCT ter skrbno izvajamo samotestiranje študentov in študentk, kar dokazujejo tudi izvedeni inšpekcijski nadzori, ki niso ugotovili nepravilnosti. V želji, da ohranjamo študijski proces na fakultetah in akademijah, smo se hkrati na univerzah odločili, da večino drugih dogodkov in sestankov preselimo na daljavo in na ta način zmanjšujemo stike, ki lahko vodijo v širjenje epidemije.
Zato glede na trenutne razmere na univerzah, ki smo jih pred kratkim že predstavljali tako na sestankih s predstavniki ministrstev, kot tudi v javnosti in glede na to, da se kljub povečanju števila okužb v družbi na univerzah razmere niso bistveno spremenile, kar je, glede na precej višjo stopnjo precepljenosti zaposlenih in študentov, tudi pričakovano, ter da ukrepi zapiranja dejavnosti ne bodo veljali za gostinstvo in druge dejavnosti menimo, da bi bil tak ukrep neustrezen predvsem pa preuranjen. Tudi podatki o novih okužbah v različnih starostnih skupinah kažejo, da je najmanj novih okužb v zadnjih dneh ravno v skupini od 15 do 24 let, v katero sodijo študenti. Podpisniki pričakujemo, da bosta Vlada RS in resorno ministrstvo upoštevala svojo obljubo, da se bodo šole zapirale zadnje in odpirale prve, ter še naprej omogočila izvajanje študijskega procesa v prostorih fakultet.
Na univerzah se bomo vsekakor pridružili morebitnemu splošnemu zapiranju družbe, saj je to skrajni ukrep, s katerim lahko družba skuša zaustaviti širjenje virusa. V primeru delnih zapiranj pa menimo, da univerze nismo tiste, ki največ prispevajo k širjenju okužbe in zaradi pomembnosti študijskega procesa vztrajamo pri izvajanju študijskega procesa v živo - ob upoštevanju vseh ukrepov za omejevanje epidemije.
 
Rektorska konferenca Republike Slovenije
 
predsednik Rektorske konference in rektor UM
prof. dr. Zdravko Kačič
 
podpredsednik Rektorske konference in rektor UL
prof. dr. Gregor Majdič
 
članica Rektorske konference in rektorica UP
prof. dr. Klavdija Kutnar
 
član Rektorske konference in rektor UNG
prof. dr. Danilo Zavrtanik
 
Visokošolski sindikat Slovenije
predsednik doc. dr. Gorazd Kovačič
 
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
glavni tajnik Branimir Štrukelj
 
Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije
podpredsednik Bojan Ravnikar
 
Študentska organizacija Slovenije
predsednik Andrej Pirjevec
 
18. 11. 2021