Visokošolski
sindikat Slovenije
Trg Osvobodilne
fronte 14
1000
Ljubljana
1. 2. 2022
VLADA
REPUBLIKE SLOVENIJE
Gregorčičeva
20, 25
1000
Ljubljana
Ministrstvo
za izobraževanje, znanost in šport
Masarykova
16
1000
Ljubljana
Ministrstvo
za finance
Župančičeva
ulica 3, p.p. 644a
1000
Ljubljana
Ministrstvo
za javno upravo
Tržaška 21
1000
Ljubljana
Zahteve Visokošolskega sindikata Slovenije za dopolnitev Kolektivne
pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja in KPJS
Visokošolski sindikat Slovenije
ugotavlja, da so se v preteklih letih zgodila naslednja dejstva, ki so bistveno
poslabšala raven pravic visokošolskih delavcev v primerjavi z drugimi
primerljivimi skupinami javnih uslužbencev:
– Stavkovni sporazum med vlado in
sindikatom Fides, sklenjen marca 2017, je spremenil strukturo zdravniških
delovnih mest in vzpostavil vzporedna, višje vrednotena delovna mesta »višjih« zdravnikov,
s tem pa omogočil razporejanje
zdravnikov na višje vrednotena delovna mesta, na katera je po naši oceni, glede
na delež zdravnikov v 57 PR, sistemiziranih večina zdravnikov. S tem so se
podrla plačna razmerja med visokošolskimi učitelji in zdravniki specialisti, ki
so veljala že pred (npr. na podlagi aneksih h KPVIZ z dne 27. 3. 2001 in z dne
20. 6. 2002) in tudi po uveljavitvi enotnega plačnega sistema v javnem
sektorju.
– Plače zdravnikov specialistov
so toliko višje od plač univerzitetnih profesorjev, da medicinski fakulteti,
zlasti tista na Univerzi v Mariboru, zelo težko pridobita habilitirane
visokošolske učitelje medicine za opravljanje pedagoškega dela v okviru
delovnega razmerja na univerzi in ti tako velik del pedagoškega dela opravijo
honorarno. Zdravniki so torej že doslej imeli bistveno višje plače od svojih
nekdanjih profesorjev, s čimer je porušen plačni izraz hierarhije znanja.
– DZ večina je s PKP10 za 6 PR
dvignila plačni strop samo za zdravnike in zobozdravnike s pojasnilom, da bo to
omogočilo pogajanja o dvigu izhodiščnih plačnih razredov vseh zdravniških in
zobozdravniških delovnih mest. Dvig plačnega stropa za zdravnike in
zobozdravnike na 63. PR je tudi del pogajalskih izhodišč, ki jih je vlada
sprejela 20. 1. 2022. Ta pogajalska izhodišča vlade predvidevajo dogovor, ki bo
za več kot 111 mio. EUR dvignil plačno maso za zdravnike in zobozdravnike v
javnem sektorju. Vladna stran v sprejetih pogajalskih izhodiščih kaže
pripravljenost, da dvigne vse zdravniške plače za 6 PR in da zdravnikom z
najvišjimi plačami (takih je več kot tretjina vseh zdravnikov) z dvigom plačnega
stropa za 6 PR omogoči uvrstitev do 63. plačnega razreda, kar visokošolskim
učiteljem ni omogočeno; z obojim bi vlada dokončno porušila razmerja do plač
visokošolskih učiteljev in posredno tudi do visokošolskih sodelavcev.
– Vlada je januarja 2020 s sindikatom SVIZ sklenila Dogovor o
načinu realizacije V. točke Stavkovnega sporazuma, na podlagi katerega je bil
avgusta 2020 spremenjen Pravilnik o
napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, s katerim je MIZŠ učiteljem
v primerjavi z visokošolskimi učitelji omogočilo neprimerljivo lažje in
hitrejše napredovanje do najvišjega naziva, katerega plača z napredovanji dosega
plačo docenta. Poleg tega se je MIZŠ januarja 2020 v zavezala vzpostaviti še dodatni, četrti naziv strokovnih
delavcev (višji svetnik), ki bo verjetno lahko dosegel plačo izrednega
profesorja.. Ob tem, da je razlika med začetnima plačama učitelja in asistenta
zelo majhna, fakultete, ki izvajajo pedagoške študijske programe zelo težko
zadržijo najboljše diplomante, saj imajo učitelji zelo kmalu višjo plačo od
svojih nekdanjih visokošolskih pedagogov. To prav tako predstavlja porušen
plačni izraz hierarhije znanja.
– Zaradi neprimernega nabora
delovnih mest v KPVIZ so tako po neposredni primerjavi kot tudi glede na višjo
zahtevnost dela in obseg potrebnih znanj prenizke in nekonkurenčne tudi plače
nekaterih strokovnih poklicev v visokem šolstvu, npr. informatikov in
bibliotekarjev, pa tudi drugih strokovnih poklicev, kot so računovodje, delavci
v projektnih pisarnah, v referatih ali v akademskih založbah.
– Visokošolski sindikat Slovenije
je večkrat (prvič že 11. 5. 2016) pozval MIZŠ k pogajanjem o nujnih dopolnitvah
KPVIZ (npr. o normativih neposredne pedagoške obveznosti in stalni
pripravljenosti), a jih je ministrstvo ignoriralo, in to celo v primeru pisnega
dogovora o roku za začetek pogajanj o določeni zadevi (npr. o dokončanju
uskladitve plačnih razredov visokošolskih sodelavcev brez doktorata z dvigom
orientacijskega delovnega mesta). MIZŠ je pri tem kršilo roke za začetek
pogajanj, določene v kolektivni pogodbi in posebnih pisnih dogovorih. Prav tako
so posamezni visokošolski zavodi večkrat neuspešno pozvali MIZŠ k določenim
nujnim dopolnitvam KPVIZ, npr. k uvozu višje vrednotenih delovnih mest
informatikov iz drugih kolektivnih pogodb v javnem sektorju ali k ureditvi
instituta stalne pripravljenosti. Poskusi ureditve določenih pravic, ki so
nujne za karierni razvoj visokošolskih pedagogov in za mednarodno primerljive
pogoje dela (kritje stroškov sobotnega leta, kritje materialnih stroškov
osnovnega raziskovalnega, strokovnega oz. umetniškega dela), v noveli ZViS niso
privedli do uspešnega zaključka zakonodajnega procesa.
Na podlagi teh dejstev
Visokošolski sindikat Slovenije ugotavlja, da se plačni položaj zaposlenih v
visokem šolstvu sistematično poslabšuje in da je pripeljal do nemogočega
stanja, v katerem plače v visokem šolstvu, ki na najvišji ravni zahtevnosti
usposablja strokovne kadre za trg dela, zaostajajo za plačami diplomantov,
zaposlenih v pomembnih delih javnega sektorja in gospodarstva. Visokošolski
sindikat Slovenije tudi ugotavlja, da MIZŠ in vlada že dlje časa ignorirata
legitimne predloge in zahteve sindikata in drugih deležnikov v visokem šolstvu
po nujnih dopolnitvah KPVIZ za odpravo plačnih anomalij in ureditev ključnih
pravic in pogojev dela, da bi ti postali primerljivi s standardi v tujini in bi
ustrezali uveljavljenim načinom dela v visokem šolstvu in pogojem zaposlenih za
napredovanja.
Zato Visokošolski sindikat
Slovenije na podlagi sklepov Predsedstva VSS z dne 25. 1. 2022 in Skupščine VSS
z dne 29. 1. 2022 naslavlja na MIZŠ naslednje zahteve za dopolnitev KPVIRS in drugih predpisov, tako da se z
njimi ustrezno ovrednoti delo vseh poklicnih skupin v visokem šolstvu, da se
omogoči pogoje za kakovostno delo, da se zagotovi ustrezno proračunsko
financiranje visokošolske javne službe in da se prekine dolgoletno vladno
zanemarjanje visokega šolstva. Visokošolski sindikat Slovenije zahteva, da se v roku 30 dni pričnejo
pogajanja o naslednjih zahtevah:
– Dvig izhodiščnih plačnih razredov
visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev (plačna podskupina D1) za 6
PR, za kolikor se po PKP10 in po vladnih pogajalskih izhodiščih za pogajanja o
Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike dvigne plačni strop za
zdravnike in najmanj kolikor bodo sodeč po vladnih pogajalskih izhodiščih očitno
pridobila vsa zdravniška delovna mesta.
– Poleg dviga iz prve zahteve
tudi dokončanje uskladitve plačnih razredov visokošolskih sodelavcev brez
doktorata (dvig za 2 PR) z dvigom orientacijskega delovnega mesta in naziva
Asistent za doktoratom, k čemur se je MIZŠ zavezalo julija 2017[1].
– Dvig izhodiščnih plačnih
razredov delovnih mest raziskovalnih delavcev in raziskovalnih sodelavcev
(plačna skupina H) na višino primerljivih delovnih mest
visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev. Ta zahteva narekuje
ureditev v KPRRD.
– Dvig plačnega stropa na 64. PR
(po zgledu dviga za zdravnike in zobozdravnike) za visokošolske učitelje in za
raziskovalne delavce ter za vse ostale javne uslužbence.
– Preureditev nazivov pedagoških delovnih
mest, zlasti Lektorja in Predavatelja, tako da se upošteva, da predbolonjske
magistrske stopnje izobrazbe, ki se jo zahteva za zasedbo delovnega mesta v
srednjem nazivu, ni več mogoče pridobiti, in da se delavcem z doktoratom in dolgotrajnejšimi
delovnimi izkušnjami omogoči dodatno perspektivo napredovanja.
– Uvedba novih, zahtevnejših in
ustrezno uvrščenih delovnih mest strokovnih in tehniških delavcev na univerzi (skupina
J) v KPVIZ ter njihovo višje vrednotenje, upoštevajoč zahtevnost dela na
univerzi in tudi spremenjeno vrednotenje delovnih mest visokošolskih učiteljev
in visokošolskih sodelavcev.
– Natančnejša določitev
normativov neposredne pedagoške obveznosti v KPVIZ, izhajajoč iz veljavnega 63.
člena ZViS in dogovora z dne 27. 7. 2017[2],
po katerem resorni minister ne bo dajal soglasja k zvišanju normativa n.p.o. za
visokošolske učitelje nad 6 ur tedensko do ureditve tega področja v kolektivni
pogodbi.
– Določitev
individualne pravice visokošolskih učiteljev in raziskovalnih delavcev do koriščenja
delodajalčevega kritja stroškov sobotnega leta, to je stroškov nastanitve in
raziskovalnega dela v tujini, potnih stroškov in stroškov dela nadomestnih
izvajalcev neposrednih pedagoških obveznosti. Večmesečno bivanje in delovanje v
tujini je po Minimalnih standardih agencije Nakvis in po habilitacijskih
merilih vseh visokošolskih zavodov obvezni pogoj za napredovanje visokošolskih
učiteljev v višje nazive, zato je delodajalčeva zagotovitev materialnih pogojev
za to nujna. Ureditev sobotnega leta je bila prav tako dogovorjena leta 2017[3].
– Ureditev dela na daljavo kot
enega od rednih načinov opravljanja dela in določitev minimalne višine
nadomestila za uporabo lastnih sredstev med delom na daljavo.
– Ureditev stalne pripravljenosti
na delo v KPVIZ.
– Hitrejša rast proračunskega
financiranja študijske dejavnosti, tako da to pokrije povečanje mase stroškov
dela, nastalo zaradi uveljavitve dogovora o izpolnitvi teh zahtev. Podlaga za
rast proračunskega financiranja študijske in raziskovalne dejavnosti že obstaja
v ZViS in ZZrID.
Prilagamo konkretne predloge
sprememb kolektivne pogodbe glede uvrstitve delovnih mest in nazivov ter druge
konkretne predloge dopolnitev kolektivne pogodbe. Nekatere konkretne predloge
bomo poslali naknadno.
Če se pogajanja o teh zahtevah ne
bodo pričela v 30 dneh in če ne bodo v razumnem roku zadovoljivo zaključena, bo
Visokošolski sindikat Slovenije organiziral stavko delavk in delavcev v visokem šolstvu. Stavka bo najprej
opozorilna, nato se bo po potrebi nadaljevala do vladne izpolnitve stavkovnih
zahtev.
Za Skupščino Visokošolskega sindikata Slovenije
dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS
V vednost:
- Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
- Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – Sindikat delavcev v vzgojni,
izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije – VIR
- Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze
[1] 9. točka
Dogovora, sklenjenega ob podpisu Sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
45/17; Priloga 3).
[2] 5. točka
Dogovora, sklenjenega ob podpisu Sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
45/17; Priloga 3.
[3] Prav tam.