Izjava ob sodnem epilogu v zvezi z izdajo opozorila pred odpovedjo predsednici Sindikata Univerze v Mariboru

Izjava ob sodnem epilogu v zvezi z izdajo opozorila pred odpovedjo predsednici Sindikata Univerze v Mariboru

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič je novembra 2020 na predlog dekana Filozofske fakultete prof. dr. Darka Friša takratni predsednici Sindikata Univerze v Mariboru dr. Mariji Javornik izdal pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Opozorilo je bilo izdano na podlagi dokumentov, ki pa jih rektor ni želel razkriti, saj naj bi bil zadržek v varstvu osebnih podatkov domnevnih prijaviteljev. Tako je bila takratna predsednica sindikata s strani svojega delodajalca obtožena in obsojena hkrati, ne da bi sploh lahko videla dokumente, ki so predstavljali podlago za to. Predsednica je zato prek sindikata zoper obe rektorjevi odločitvi o zavrnitvi razkritja dokumentov vložila pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu. Ta je junija 2021 izdal prvo odločbo, s katero je pritrdil našemu mnenju in naložil univerzi razkritje dokumentov, nato je februarja 2022 izdal še drugo odločbo, s katero je prav tako naložil razkritje dokumentov. Informacijski pooblaščenec je obe odločbi obširno utemeljil z vidika slovenskega prava in prava EU, vključno z relevantnimi sodbami Sodišča EU na to temo.

Rektorat s tema dvema odločitvama ni bil zadovoljen in je napovedal, da ju bo izpodbijal na Upravnem sodišču. Sindikat je ob tem takoj opozoril, da bo takšno ravnanje privedlo le do zavlačevanja postopka in nepotrebnih dodatnih stroškov za UM, saj sta odločbi Informacijskega pooblaščenca popolnoma pravilni in zakoniti.

Obveščamo vas, da je bilo opozorilo sindikata utemeljeno. Odločbi Informacijskega pooblaščenca je presojalo Upravno sodišče, eno odločbo je presojal oddelek v Mariboru, drugo pa oddelek v Celju. Sodbi Upravnega sodišča sta bili sprejeti konec leta 2023 in sta vsebinsko enaki: odločbi Informacijskega pooblaščenca sta po mnenju sodišča pravilni in zakoniti, univerza je dolžna dr. Mariji Javornik razkriti zahtevane dokumente. Prva od obeh sodb je že objavljena na spletnem portalu Sodna praksa, tako da se lahko z njo vsakdo seznani:

https://sodnapraksa.si/?q=&advanceSerch=1&database[UPRS]=UPRS&doc_code=&task_code=184/2021&source2=&us_decision=&ecli=&trib_title[Upravno%20sodi%C5%A1%C4%8De]=%22Upravno%20sodi%C5%A1%C4%8De%22&dep_title[Javne%20finance]=%22Javne%20finance%22&dep_title[Upravni%20oddelek]=%22Upravni%20oddelek%22&dep_title[Varstvo%20ustavnih%20pravic]=%22Varstvo%20ustavnih%20pravic%22&meet_dateFrom=&meet_dateTo=&senat_judge=&areas=&institutes=&core_text=&decision=&description=&connection2=&publication=&_submit2=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111470650

Univerza je ti pravnomočni sodbi že izvršila in dokumente dr. Mariji Javornik tudi razkrila. Po dobrih treh letih, ko je predsednici sindikata izdala pisno opozorilo! In po nepotrebnih odvetniških stroških – univerza je morala pokriti odvetniške stroške obeh strani. Ker podfinanciranost javnih univerz ni skrivnost, se lahko upravičeno vprašamo, kako si lahko univerza ob tem privošči vlaganje sodnih sporov proti svojim delavcem o temeljnih pravnih standardih in na čigav račun.

Oba sodna epiloga dokazujeta, kar smo trdili že na začetku: resnični namen onemogočanja dostopa do domnevno obremenilnih dokumentov ni bilo varovanje osebnih podatkov prijavitelja, temveč onemogočanje dr. Marije Javornik, da bi se lahko učinkovito branila pred domnevnimi očitki. Ker je dr. Mariji Javornik dostop do dokumentov odrekla ista oseba, ki ji je izrekla tudi sankcijo, je na dlani, da sta bila vsebina domnevnih očitkov in sredstvo v resnici nepomembna, pomemben je bil cilj: izrek sankcije in poskus discipliniranja dr. Marije Javornik, obenem pa opozorilo vsem ostalim delavcem, da sta kritičnost in pokončna drža na univerzi in fakulteti nezaželeni.

Obe odločitvi sodišča po svojem pomenu sicer že danes močno presegata individualni primer dr. Marije Javornik. Predstavljata pomemben precedens in jasno opozorilo, da morajo delodajalci ob sprožanju postopkov in pred izrekanjem sankcij delavcem zagotoviti spoštovanje minimalnih pravnih standardov: če je proti delavcu (na univerzi praviloma na pobudo dekanov) sprožen disciplinski postopek, mora delodajalec delavcu omogočiti vpogled v dokaze, ki ga domnevno bremenijo. Vse drugo odpira pot strahovladi in lovu na čarovnice.

Naj zato na koncu zgolj ponovimo, kar smo zapisali že julija 2021:

»Šlo je po našem mnenju za najhujšo obliko pritiska na sindikalne zaupnike, pri čemer ni bilo mogoče spregledati kafkovskih prvin, znanih med drugim tudi iz naše polpretekle zgodovine.

Kako je mogoče v 21. stoletju, da nekoga obtožiš in obsodiš, ne da bi mu vsaj dal možnost vpogleda v dokaze, ki naj bi te bremenili? Če to še lahko pričakujemo v razmerah brezobzirnega teptanja delavskih pravic v kakšni manjši zasebni družbi, pa tega ne bi nikoli pričakovali na ugledni, akademski ustanovi, kot je Univerza v Mariboru. Na ta način lahko kogarkoli obtožiš česarkoli in de facto vzpostavljaš vladavino strahu, strahovlado.«

Ob zaključku te zgodbe zato izražamo zadovoljstvo, da je sodna praksa ponovno, kot že tolikokrat do sedaj, pritrdila našim stališčem in s tem utrdila zaupanje v standarde pravne države v demokratični Republiki Sloveniji. Ter da jih bo UM v bodoče spoštovala ne samo pri sindikalnih zaupnikih, temveč pri vseh zaposlenih.

Maribor, Ljubljana, 17. 1. 2024

Andrej Vogrin, predsednik VSS Sindikata UM

Damir Mlakar, podpredsednik VSS Sindikata UM

Simon Zupan, podpredsednik VSS Sindikata UM

Aljoša Čeč, generalni sekretar KSS Pergam