Visokošolski sindikat Slovenije ugotavlja, da je predlog Pravilnika o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Pravilnik) na več mestih nedodelan in neprimeren. Dve mesti izrazito izstopata po svoji pomembnosti.
Prvič,
formula za izračun povečanja obsega financiranja je neprimerna, kriteriji pa
diskriminatorni za določena raziskovalna področja in bazične znanosti. Ta
formula bo v perspektivi zakonsko zagotovljene rasti obsega proračunskega
financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti velikega pomena za distribucijo
novih sredstev. V sedanji obliki bi učinkovala tako, da bi spodbujala širjenje aplikativnih
področij na račun neaplikativnih.
In
drugič, v svojih predpostavkah in določbah, kako raziskovalne
organizacije regulirajo upravljanje programskih skupin, Pravilnik ne sledi
intenci zakona (ZZrID), temveč meri na ohranjanje statusa quo.
Podrobnejše
pripombe so:
1.) Pravilnik določa v
23. členu način povečevanja sredstev stabilnega financiranja posameznim
raziskovalnim organizacijam (RO) s formulo:
Formula je v temelju neprimerna zaradi uporabljenih kriterijev za merjenje znanstvene odličnosti, mednarodne vpetosti ter družbenega in gospodarskega vpliva. Vsi trije kriteriji temeljijo predvsem oziroma le na količini pridobljenih sredstev, razlika med njimi je le v virih financiranja. Upoštevana so tudi tista pogodbena sredstva, ki niso bila pridobljena za znanstvenoraziskovalno ali razvojno delo. Kriteriji so slepi za vsebino pogodb, ki jih je RO sklenila s financerjem, in za kakovost opravljenega dela.
Nikakor ne
pristajamo na to, da se znanstveno odličnost vrednoti s številom pridobljenih
ARRS projektov. Prav tako zavračamo to, da se mednarodna vpetost presoja le na
podlagi pridobljenih sredstev iz tujih virov (sredstva iz projektov
EU in drugih mednarodnih projektov). Ogorčeni smo tudi nad predlogom
predlaganega načina merjenja družbenega in gospodarskega vpliva, ki temelji
zgolj na izračunu pogodbenih sredstev, pridobljenih na trgu od zasebnih ali
javnih subjektov. S takšnimi kriteriji bi bile sistemsko diskriminirane programske
skupine in RO, ki delujejo na področjih bazičnih (pod)disciplin, humanistike in
tistih vej družboslovja, ki nimajo razvitega trga naročnikov aplikativnega znanja.
S takšnimi kriteriji bi ARRS v vse večji meri preusmerjala proračunska sredstva
za znanstvenoraziskovalno dejavnost k tehniki, kliničnim vedam oz. k aplikativnim
smerem nasploh. Spodbujali bi tudi temu ustrezno transformiranje samih RO,
zlasti univerz, ki morajo razvijati celotni spekter ved in pristopov. Razdeljevanje
sredstev po tej formuli bi vodilo v diskriminacijo celotnih polj in v postopno
preoblikovanje univerz v politehnike. Tisti, ki so pripravili tak Pravilnik,
očitno ne razumejo kompleksne družbene vloge znanosti in ekonomskih trendov
postindustrijskih družb. Takšna gospodarska in družbena kratkovidnost je
značilna za periferni (podizvajalski) neoliberalni horizont.
2.) Poleg tega
izražamo nestrinjanje s tem, da formula ne določa vrednost uteži (a, b, c in d)
k posameznemu kriteriju, čeprav te ključno vplivajo na končni izračun. Niti tega
ne določa, ali naj bodo različno določene za različne skupine (pod)disciplin glede
na to, ali so usmerjene aplikativno ali ne. 23. člen Pravilnika predvideva, da bo
uteži določila metodologija kot izvedbeni akt, ki ga sprejme Znanstveni svet
agencije. To lahko pomeni pogosto spreminjanje vrednosti uteži in s tem presenečenja
za RO oz. slabšo transparentnost, kateri kriteriji bodo veljali, ko bo ARRS odločala
o razdelitvi dodatnih proračunskih sredstev.
3.) Pravilnik simptomatično
predpostavlja, da vodje raziskovalnih in infrastrukturnih programov pač so. Raziskovalnim
organizacijam narekuje oblikovanje pravil za možnost zamenjave vodij
infrastrukturnega (6. člen) in raziskovalnega programa (10. člen), a ob tem povsem
spregleda ključno zahtevo 29. člena ZZrID, da morajo RO določiti postopkov za
imenovanje vodje infrastrukturnega oziroma raziskovalnega programa ter oblikovanje
določil o načinu spreminjanja sestave programskih skupin. Da se zagotovi nadzor
nad tem, ali so RO to določile, in transparentnost, kako so to določile,
predlagamo, da Pravilnik med elemente poročil RO agenciji vključi tudi
informacije o omenjenih pravilih RO.
Pravilnik
v 9. členu določa odgovornosti in pristojnosti vodje programske skupine.
Sočasno Pravilnik popolnoma spregleda pravice članov programskih skupin. Tako
ne zahteva niti soglasja člana ob vključitvi v program, kaj šele njegove pravice
do opredelitve do določitve ali spremembe deleža FTE, s katerim je vključen v
delo programske skupine. Pravilnik torej predpostavlja, da imajo vodje
programskih skupin popolno oblast nad člani programskih skupin. Zato zahtevamo,
da se opredelijo pravice sodelujočih v programskih skupinah in se s tem zameji
oblast vodij programskih skupin.
4.)
Pravilnik v 6. členu določa, da ima vodja infrastrukturne dejavnosti lahko letni
obseg dela v višini 0 FTE, član pa mora imeti najmanj 0,02 FTE. Sprašujemo se,
kako je možno voditi kakršnokoli aktivnost, kaj šele infrastrukturni program,
brez ene ure dela.
5.)
4. in 5. odstavek 8. člena vnašata nejasnost glede najmanjše obremenitve člana
programske skupine. 4. odstavek določa, da je letna obremenitev člana
programske skupine najmanj 0,02 FTE, 5.
odstavek pa, da raziskovalci, ki so v celoti
financirani izven stabilnega financiranja, v programski skupini sodelujejo le z
0 FTE. Kaj to pomeni?
Visokošolski
Sindikat Slovenije poziva Upravni odbor ARRS, da se pisno opredeli do navedenih
pripomb in da na spletnih straneh agencije objavi vse prejete pripombe in svoje
opredelitve do njih.
V
Ljubljani, Mariboru in Kopru, 29. 4. 2022
za
Predsedstvo Visokošolskega Sindikata Slovenije
dr. Gorazd Kovačič, predsednik