Prva samostojna stavki v visokem šolstvu, ki jo je Visokošolski sindikat Slovenije organiziral 9. 3. 2022, je uspela. Zaposleni na Univerzi v Mariboru in na številnih članicah Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem so ob podpori vodstev univerz, številnih dekanj in dekanov, Študentske organizacije Slovenije in več drugih sindikatov kolektivno ustavili delovni proces in se množično udeležili različnih zborov zaposlenih. Tudi na ostalih fakultetah so stavkali številni posamezniki. Množična udeležba v stavki kaže, da so se zaposleni v visokem šolstvu iz vseh poklicnih skupin prepoznali v stavkovnih zahtevah Visokošolskega sindikata Slovenije. To daje sindikatu mandat in zavezo, da jih v čim večji meri poskuša uresničiti za pogajalsko mizo, s to ali naslednjo vlado, ki se bo oblikovala po aprilskih volitvah.
Visokošolski sindikat Slovenije je na prvo mesto postavil
zahtevo po usklajevanju plač z inflacijo. Ta je vse višja, plače javnih
uslužbencev pa se ne usklajujejo z inflacijo že 11 let, zato njihova realna
vrednost hitro upada. Ta problem je skupen vsem javnim uslužbencem iz vseh
poklicnih skupin. Medtem ko so se nekateri sindikati dolgo osredotočali na
medsebojno rivalstvo za pridobivanje posameznih plačnih razredov ali dodatkov, smo
v visokem šolstvu kot prvi stavkali za usklajevanje plač z inflacijo in s tem prispevali
k ozaveščanju ostalih javnih uslužbencev in širše javnosti o tem problemu. Dvig
najnižjih plač na višino minimalne plače, ki zaradi inflacije prerašča vse več
plačnih razredov, je VSS ravno tako postavil na vrh svojih stavkovnih zahtev,
saj sta oba problema povezana. Če aktualna ali prihodnja vlada ne bosta resno
vzeli teh dveh problemov, bomo skupaj z drugimi sindikati v prihodnjih mesecih
organizirali širše sindikalne aktivnosti v javnem sektorju.
Nadalje smo včeraj na univerzah stavkali za ureditev
nekaterih pravic v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (normativi,
sobotno leto, sredstva za raziskovanje, vrednost dela prekarnih pedagogov, delo
od doma, …), ki bi zagotovile normalne pogoje za delo, primerljive s tujimi univerzami.
Konkretno zahtevamo prenehanje s prakso, da pedagoško uro obračunajo kot pol
ure in da si morajo zaposleni na univerzah sami financirati nakup delovne
opreme, objave člankov v uglednih revijah, udeležbo na konferencah in delovanje
v tujini. Zahtevamo pa tudi stabilizacijo zaposlitev raziskovalcev. Poleg teh
nujnih dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe želimo v prihodnje skleniti
samostojno kolektivno pogodbo za visoko šolstvo, ki bo uredila vse posebnosti
dela v visokem šolstvu.
V tretjem sklopu zahtev je odprava dokazljivih plačnih
krivic, ki so jih deležne posamezne skupine zaposlenih v visokem šolstvu. Ne
zahtevamo nobenih privilegijev, nobenih odstopanj od primerljivih poklicev v
drugih delih javnega sektorja, temveč le to, da plače na univerzah niso nižje
kot drugod. Zavedamo se, da imajo vse poklicne skupine v visokem šolstvu svojo
pomembno vlogo v delovnih procesih in svoja plačna pričakovanja, vendar smo
stavkovne zahteve namenoma zastavili realistično, da bi jih lahko v čim večji
meri dosegli. Ob tem računamo, da bo mogoče najti dodatne rešitve za boljše
ovrednotenje zahtevnega dela administrativnih in tehniških delavcev v visokem
šolstvu. Če pa bo vlada dvignila plače vsem zdravnikom, bomo enako zahtevali za
vsa delovna mesta v visokem šolstvu v plačnih skupinah D1, H, J in B.
Kot zadnje, a zelo pomembno, zahtevamo dodatna proračunska
sredstva za visokošolske zavode za financiranje izpogajanih pravic in konec
proračunskega omejevanja zaposlovanja na visokošolskih zavodih. Brez tega bi nove
pravice zaposlenih samo zaostrile težko finančno stanje številnih članic in povečale
notranje napetosti.
Vladno zavajanje javnosti z izkrivljenimi podatki o
najvišjih plačah v visokem šolstvu (kot smo preverili v več primerih, gre v
vseh za obsežnejše poračune premalo izplačanih plač ali dodatnega dela v
daljšem obdobju) ni omajalo našega prepričanja v legitimnost naših stavkovnih
zahtev. Te je VSS dejansko zastavil skromno in uresničljivo. Vse, kar
zahtevamo, so normalni pogoji za delo in odprava dokazljivih plačnih krivic. Zato
od MIZŠ pričakujemo resen in korekten pristop k pogajanjem.
Video posnetek razširjenega Akademskega zbora UL FF pa tule.
Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije
