Visokošolski sindikat
Slovenije (VSS) je nastal v jeseni 2011 in se uradno registriral v začetku leta
2012. Nastal je na pobudo visokošolskih delavk in delavcev z univerz v Kopru,
Ljubljani in Mariboru v okviru konfederacije sindikatov Pergam. Pobudniki VSS
smo izhajali iz potrebe po sindikalnem združenju, ki bi kljub raznolikim
okoliščinam dela povezalo visokošolski prostor v Sloveniji in dejavneje
zastopalo interese zaposlenih v visokem šolstvu. V VSS so enakopravno vključeni
redno, začasno in honorarno zaposleni učitelji in sodelavci, raziskovalci,
strokovni in tehnični delavci. Včlani se lahko vsak, ki je v kakršni koli
obliki zaposlen v visokem šolstvu.
Pobudniki sindikata razumemo državno politiko
kot prostor javnega interesa, zato se distanciramo od strankarskega,
klanovskega in privatističnega načina razmišljanja in delovanja. Izhajamo iz
prepričanja, da je znanje javna dobrina in ne tržno blago, univerza pa
posrednica znanja in ne pridobitna ustanova. Zato odločno nasprotujemo posegom,
ki bi namesto čim boljšega izkoristka intelektualnih potencialov pomenili
finančno izčrpavanje ustanov, zaposlenih in študentov.
Posameznike in obstoječa sindikalna združenja na
univerzah oz. fakultetah pozivamo k individualnemu ali kolektivnemu
včlanjevanju v sindikat, vse članice in člane, simpatizerke in simpatizerje pa
vabimo tudi k diskusijam v spletni skupini (Prijava na
obvestila), ki je namenjena izmenjavi informacij in izkušenj med
zaposlenimi na vseh slovenskih univerzah, še zlasti pa izražanju pobud in
oblikovanju predlogov za delovanje sindikata.
VSS od države odločno zahteva ureditev
financiranja, ki bo javnim univerzam omogočala stabilne vire za temeljno
raziskovanje ter brezplačno in kakovostno izvedbo študija na vseh stopnjah.
Sindikat se zavzema za odpravo plačnih anomalij in ustreznejše uvrstitve
zaposlenih v visokem šolstvu v javnem plačnem sistemu. VSS se zavzema za dostojne
delovne pogoje in normative, ki omogočajo kakovostno izvajanje javne službe.
VSS je organiziran na
nacionalni ravni, na ravni posameznih univerz in v številnih primerih tudi na
ravni fakultet in akademij. Je del sindikalne konfederacije Pergam, ki vključuje sindikate javnega in
zasebnega sektorja in zelo uspešno usklajuje interese obeh skupin. Pergam ima
odlično pravno
službo. Vsak član VSS ima pravico do neposredne, individualne in skoraj
neomejene pravne pomoči. Poleg tega Pergamova pravna služba ves čas strokovno
pomaga vodstvu sindikata pri pogovorih s predstavniki države, univerz in
fakultet.
VSS se je s svojo
aktivnostjo hitro pridobil vpliv, ki mu ga priznavajo dekani, rektorji, vlada
in širša javnost. Je daleč najpomembnejši glas, ki zastopa interese zaposlenih
v visokem šolstvu. Vpliv pridobiva tudi med ostalimi sindikati v javnem
sektorju.
Največji dosežki delovanja VSS na nacionalni ravni so naslednji:
- Pomembno je vplival na to, da se proračunska sredstva za
visoko šolstvo v času varčevalnih ukrepov niso še bistveno bolj znižala in da
so se z letom 2017 začela zviševati.
- Večkrat je ustavil poskuse, da bi visoko šolstvo izvzeli
iz enotnega plačnega sistema in s tem omogočili variabilnost obstoječih plač
navzgor in navzdol – slednje bi lahko dekani uporabili tudi kot kolektivni
varčevalni ukrep na preslabo financiranih fakultetah, za vlado pa bi bilo alibi
za preskromno financiranje.
- Ustavil je tudi druge poskuse deregulacije visokega
šolstva, npr. na področju zakonske določitve pedagoškega normativa, norme
zaposlovanja za nedoločen čas in večanja odvisnosti plač pedagogov od
pridobivanja projektov prek zlitja delovnih mest visokošolskega učitelja in
raziskovalca.
- Na pogajanjih o plačah v javnem sektorju konec leta 2015
je VSS dosegel dvig plač nižjih pedagoških kadrov v visokem šolstvu, ki so
vezani na orientacijsko delovno mesto asistent z doktoratom.
- Na enakih pogajanjih konec leta 2016 je dosegel zavezo
vlade, da bo dvignila plače visokošolskih učiteljev in raziskovalcev enako, kot
jih bo dvignila zdravnikom. Ta zaveza vlade se je zaradi pogajalske spretnosti
skupine sindikatov, ki jo vodi predsednik Pergama Jakob Počivavšek, kasneje
razširila na vse zaposlene v javnem sektorju.
- Po stavkah v javnem sektorju v začetku leta 2018 je ta
skupina sindikatov novembra 2018 izpogajala dvig plač vseh poklicnih skupin v
javnem sektorju, tudi skupine J, za 2 do 3 plačne razrede.
- VSS je pri tem izpogajal zavezo vlade v stavkovnem
sporazumu, da bo zagotovila dodatni denar za plačne dvige, brez česar bi
univerze in drugi posredni proračunski uporabniki zašli v hude finančne težave,
ki bi prizadele zaposlene.
- VSS je v noveli Zakona o visokem šolstvu,
sprejeti konec leta 2016, dosegel določbo o splošnih in neposrednih volitvah
rektorjev in dekanov z volilno pravico vseh zaposlenih in študentov ter
omejitev mandatov rektorjev in dekanov.
- Januarja 2024 je na podlagi stavkovnega sporazuma dosegel: prenos in zavarovanje pedagoških normativov v kolektivno pogodbo in njihovo delno izboljšanje; priznanje temeljnega raziskovalnega in umetniškega dela kot sestavnega dela rednih delovnih obveznosti, ki se potrjuje z izvolitvijo v naziv in ga ni mogoče pogojevati s čim drugim; ureditev položaja asistentov-učiteljev, raziskovalcev-učiteljev in prekarnih pedagogov; pravico do pravega sobotnega leta brez samonadomeščanja; in pravico do delodajalčevega kritja materialnih stroškov temeljnega raziskovalnega in umetniškega dela. S tem so posebnosti visokega šolstva prvič po 30 letih obstoja postale prepoznane v KPVIZ. V delnem stavkovnem sporazumu julija 2023 se je vlada zavezala, da bo univerzam zagotovila dodaten denar za stroške teh novosti.
- Februarja 2022 je izpogajal spremembe stavkovnega sporazuma, v kateri se vlada v zameno za enoletni zamik odprave plačnih nesorazmerij zavezuje k upoštevanju naslednjih smernic v reformi plačnega sistema ali v ločenih pogajanjih, če do 13. 9. 2024 z VSS ne bo dosegla dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij: oblikuje se novo plačno podskupino visokošolskih strokovnih delavcev, kamor se iz skupine J prenese značilno visokošolska strokovna delovna mesta; veže se jih na Docenta in se jim prizna 4 PR zaostanka za zdravstvom; enako odpravo nesorazmerij se izvede pri pedagoških delovnih mestih; še dodatno se dokončna odpravo notranjih nesorazmerij iz leta 2009 v višini 2 PR pri pedagoških delovnih mestih brez doktorata; še dodatno se lektorje približa Docentu; vsa pedagoška delovna mesta se razcepi, s čimer dobijo možnost do 10 PR napredovanj na naziv, in se med njimi zagotovi avtomatizem presistemizacije, ko posameznik izpolni pogoj za zasedbo
Zaposleni na univerzah smo že dolgo čutili
potrebo po profiliranem visokošolskem sindikatu. Upamo, da je Visokošolski
sindikat Slovenije z dosedanjim delom upravičil zaupanje svojih članov. Vabimo
vas, da naša prizadevanja podprete z včlanitvijo in se dejavno vključite v naša
skupna prizadevanja za boljše pogoje dela v javnem visokem šolstvu.
Vsak glas šteje!