Predstavitev VSS


Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je nastal v jeseni 2011 in se uradno registriral v začetku leta 2012. Nastal je na pobudo visokošolskih delavk in delavcev z univerz v Kopru, Ljubljani in Mariboru v okviru konfederacije sindikatov Pergam. Pobudniki VSS smo izhajali iz potrebe po sindikalnem združenju, ki bi kljub raznolikim okoliščinam dela povezalo visokošolski prostor v Sloveniji in dejavneje zastopalo interese zaposlenih v visokem šolstvu. V VSS so enakopravno vključeni redno, začasno in honorarno zaposleni učitelji in sodelavci, raziskovalci, strokovni in tehnični delavci. Včlani se lahko vsak, ki je v kakršni koli obliki zaposlen v visokem šolstvu.

Pobudniki sindikata razumemo državno politiko kot prostor javnega interesa, zato se distanciramo od strankarskega, klanovskega in privatističnega načina razmišljanja in delovanja. Izhajamo iz prepričanja, da je znanje javna dobrina in ne tržno blago, univerza pa posrednica znanja in ne pridobitna ustanova. Zato odločno nasprotujemo posegom, ki bi namesto čim boljšega izkoristka intelektualnih potencialov pomenili finančno izčrpavanje ustanov, zaposlenih in študentov.

Posameznike in obstoječa sindikalna združenja na univerzah oz. fakultetah pozivamo k individualnemu ali kolektivnemu včlanjevanju v sindikat, vse članice in člane, simpatizerke in simpatizerje pa vabimo tudi k diskusijam v spletni skupini (Prijava na obvestila), ki je namenjena izmenjavi informacij in izkušenj med zaposlenimi na vseh slovenskih univerzah, še zlasti pa izražanju pobud in oblikovanju predlogov za delovanje sindikata.

VSS od države odločno zahteva ureditev financiranja, ki bo javnim univerzam omogočala stabilne vire za temeljno raziskovanje ter brezplačno in kakovostno izvedbo študija na vseh stopnjah. Sindikat se zavzema za odpravo plačnih anomalij in ustreznejše uvrstitve zaposlenih v visokem šolstvu v javnem plačnem sistemu. VSS se zavzema za dostojne delovne pogoje in normative, ki omogočajo kakovostno izvajanje javne službe.

VSS je organiziran na nacionalni ravni, na ravni posameznih univerz in v številnih primerih tudi na ravni fakultet in akademij. Je del sindikalne konfederacije Pergam, ki vključuje sindikate javnega in zasebnega sektorja in zelo uspešno usklajuje interese obeh skupin. Pergam ima odlično pravno službo. Vsak član VSS ima pravico do neposredne, individualne in skoraj neomejene pravne pomoči. Poleg tega Pergamova pravna služba ves čas strokovno pomaga vodstvu sindikata pri pogovorih s predstavniki države, univerz in fakultet.

VSS se je s svojo aktivnostjo hitro pridobil vpliv, ki mu ga priznavajo dekani, rektorji, vlada in širša javnost. Je daleč najpomembnejši glas, ki zastopa interese zaposlenih v visokem šolstvu. Vpliv pridobiva tudi med ostalimi sindikati v javnem sektorju.

Največji dosežki delovanja VSS na nacionalni ravni so naslednji:
- Pomembno je vplival na to, da se proračunska sredstva za visoko šolstvo v času varčevalnih ukrepov niso še bistveno bolj znižala in da so se z letom 2017 začela zviševati.
- Večkrat je ustavil poskuse, da bi visoko šolstvo izvzeli iz enotnega plačnega sistema in s tem omogočili variabilnost obstoječih plač navzgor in navzdol – slednje bi lahko dekani uporabili tudi kot kolektivni varčevalni ukrep na preslabo financiranih fakultetah, za vlado pa bi bilo alibi za preskromno financiranje.
- Ustavil je tudi druge poskuse deregulacije visokega šolstva, npr. na področju zakonske določitve pedagoškega normativa, norme zaposlovanja za nedoločen čas in večanja odvisnosti plač pedagogov od pridobivanja projektov prek zlitja delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca.
- Na pogajanjih o plačah v javnem sektorju konec leta 2015 je VSS dosegel dvig plač nižjih pedagoških kadrov v visokem šolstvu, ki so vezani na orientacijsko delovno mesto asistent z doktoratom.
- Na enakih pogajanjih konec leta 2016 je dosegel zavezo vlade, da bo dvignila plače visokošolskih učiteljev in raziskovalcev enako, kot jih bo dvignila zdravnikom. Ta zaveza vlade se je zaradi pogajalske spretnosti skupine sindikatov, ki jo vodi predsednik Pergama Jakob Počivavšek, kasneje razširila na vse zaposlene v javnem sektorju.
- Po stavkah v javnem sektorju v začetku leta 2018 je ta skupina sindikatov novembra 2018 izpogajala dvig plač vseh poklicnih skupin v javnem sektorju, tudi skupine J, za 2 do 3 plačne razrede.
- VSS je pri tem izpogajal zavezo vlade v stavkovnem sporazumu, da bo zagotovila dodatni denar za plačne dvige, brez česar bi univerze in drugi posredni proračunski uporabniki zašli v hude finančne težave, ki bi prizadele zaposlene.
- VSS je v noveli Zakona o visokem šolstvu, sprejeti konec leta 2016, dosegel določbo o splošnih in neposrednih volitvah rektorjev in dekanov z volilno pravico vseh zaposlenih in študentov ter omejitev mandatov rektorjev in dekanov.

- Januarja 2024 je na podlagi stavkovnega sporazuma dosegel: prenos in zavarovanje pedagoških normativov v kolektivno pogodbo in njihovo delno izboljšanje; priznanje temeljnega raziskovalnega in umetniškega dela kot sestavnega dela rednih delovnih obveznosti, ki se potrjuje z izvolitvijo v naziv in ga ni mogoče pogojevati s čim drugim; ureditev položaja asistentov-učiteljev, raziskovalcev-učiteljev in prekarnih pedagogov; pravico do pravega sobotnega leta brez samonadomeščanja; in pravico do delodajalčevega kritja materialnih stroškov temeljnega raziskovalnega in umetniškega dela. S tem so posebnosti visokega šolstva prvič po 30 letih obstoja postale prepoznane v KPVIZ. V delnem stavkovnem sporazumu julija 2023 se je vlada zavezala, da bo univerzam zagotovila dodaten denar za stroške teh novosti.

- Februarja 2022 je izpogajal spremembe stavkovnega sporazuma, v kateri se vlada v zameno za enoletni zamik odprave plačnih nesorazmerij zavezuje k upoštevanju naslednjih smernic v reformi plačnega sistema ali v ločenih pogajanjih, če do 13. 9. 2024 z VSS ne bo dosegla dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij: oblikuje se novo plačno podskupino visokošolskih strokovnih delavcev, kamor se iz skupine J prenese značilno visokošolska strokovna delovna mesta; veže se jih na Docenta in se jim prizna 4 PR zaostanka za zdravstvom; enako odpravo nesorazmerij se izvede pri pedagoških delovnih mestih; še dodatno se dokončna odpravo notranjih nesorazmerij iz leta 2009 v višini 2 PR pri pedagoških delovnih mestih brez doktorata; še dodatno se lektorje približa Docentu; vsa pedagoška delovna mesta se razcepi, s čimer dobijo možnost do 10 PR napredovanj na naziv, in se med njimi zagotovi avtomatizem presistemizacije, ko posameznik izpolni pogoj za zasedbo

Zaposleni na univerzah smo že dolgo čutili potrebo po profiliranem visokošolskem sindikatu. Upamo, da je Visokošolski sindikat Slovenije z dosedanjim delom upravičil zaupanje svojih članov. Vabimo vas, da naša prizadevanja podprete z včlanitvijo in se dejavno vključite v naša skupna prizadevanja za boljše pogoje dela v javnem visokem šolstvu.

Vsak glas šteje!