Predstavitev VSS


- Po stavkah v javnem sektorju v začetku leta 2018 je ta skupina sindikatov novembra 2018 izpogajala dvig plač vseh poklicnih skupin v javnem sektorju, tudi skupine J, za 2 do 3 plačne razrede.

- VSS je pri tem izpogajal zavezo vlade v stavkovnem sporazumu, da bo zagotovila dodatni denar za plačne dvige, brez česar bi univerze in drugi posredni proračunski uporabniki zašli v hude finančne težave, ki bi prizadele zaposlene.

- VSS je v noveli Zakona o visokem šolstvu, sprejeti konec leta 2016, dosegel določbo o splošnih in neposrednih volitvah rektorjev in dekanov z volilno pravico vseh zaposlenih in študentov ter omejitev mandatov rektorjev in dekanov.

- Januarja 2024 je na podlagi stavkovnega sporazuma dosegel: prenos in zavarovanje pedagoških normativov v kolektivno pogodbo in njihovo delno izboljšanje; priznanje temeljnega raziskovalnega in umetniškega dela kot sestavnega dela rednih delovnih obveznosti, ki se potrjuje z izvolitvijo v naziv in ga ni mogoče pogojevati s čim drugim; ureditev položaja asistentov-učiteljev, raziskovalcev-učiteljev in prekarnih pedagogov; pravico do pravega sobotnega leta brez samonadomeščanja; in pravico do delodajalčevega kritja materialnih stroškov temeljnega raziskovalnega in umetniškega dela. S tem so posebnosti visokega šolstva prvič po 30 letih obstoja postale prepoznane v KPVIZ. V delnem stavkovnem sporazumu julija 2023 se je vlada zavezala, da bo univerzam zagotovila dodaten denar za stroške teh novosti.

- Februarja 2022 je izpogajal spremembe stavkovnega sporazuma, v kateri se vlada v zameno za enoletni zamik odprave plačnih nesorazmerij zavezuje k upoštevanju naslednjih smernic v reformi plačnega sistema ali v ločenih pogajanjih, če do 13. 9. 2024 z VSS ne bo dosegla dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij: oblikuje se novo plačno podskupino visokošolskih strokovnih delavcev, kamor se iz skupine J prenese značilno visokošolska strokovna delovna mesta; veže se jih na Docenta in se jim prizna 4 PR zaostanka za zdravstvom; enako odpravo nesorazmerij se izvede pri pedagoških delovnih mestih; še dodatno se dokončna odpravo notranjih nesorazmerij iz leta 2009 v višini 2 PR pri pedagoških delovnih mestih brez doktorata; še dodatno se lektorje približa Docentu; vsa pedagoška delovna mesta se razcepi, s čimer dobijo možnost do 10 PR napredovanj na naziv, in se med njimi zagotovi avtomatizem presistemizacije, ko posameznik izpolni pogoj za zasedbo.

- Novembra 2024 je te smernice realiziral v Aneksu h KPVIZ, s katerim se je v vzgoji in izobraževanju uveljavila reforma plačnega sistema v javnem sekturju. Skoraj vsa pedagoška delovna mesta so pridobila 4 stare PR za odpravo nesorazmerij, delovna mesta visokošolskih sodelavcev brez doktorata še dodatno 2 PR in lektorji še dodatno 2 PR. Uvedeni sta bili novi delovni mesti Strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu VII/1 in VII/2, na katera so bili premeščeni pomočniki pri vajah. Uvedena je bila nova plačna podskupina D5, kamor je bila premeščena večina strokovnih in tehničnih delavcev. Aneks je določil, da se jih premesti tako, da so uvrščeni vsaj 4 stare PR višje kot prej. Poleg tega je določil, da se morajo univerze in sindikati univerz v pol leta dogovoriti o kriterijih za uporabo stopnjevanih strokovnih delovnih mest. Na tej podlagi je Sindikat UL izpogajal kriterije, po katerih se je izenačilo vrednotenje dela med članicami in so zaposleni na članicah, kjer so v preteklosti imele zaradi finančnih težav prevladovala nizko vrednotena stopnjevana strokovna delovna mesta, pridobili še nekaj plačnih razredov. Dodatni dvig plač je dobilo cca. 600 strokovnih delavcev UL.

- Leta 2025 je v usklajevanjih novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1) preprečil uvedbo variabilnih normativov. Dosegel je dodatno varovalko v 108. členu proti prekarnemu najemanju pedagoških delavcev. Dosegel je opredelitev strokovnih sodelavcev pri pedagoškem procesu in korepetitorjev kot novih pedagoških profilov. Za prve je dosegel možnost plačane pedagoške nadobveze, pedagoške razbremenitve zaradi dela na projektih in dopolnilne zaposlitve. Dosegel je tudi razširitev pravice do pravega sobotnega leta iz kolektivne pogodbe.

Zaposleni na univerzah smo že dolgo čutili potrebo po profiliranem visokošolskem sindikatu. Upamo, da je Visokošolski sindikat Slovenije z dosedanjim delom upravičil zaupanje svojih članov. Vabimo vas, da naša prizadevanja podprete z včlanitvijo in se dejavno vključite v naša skupna prizadevanja za boljše pogoje dela v javnem visokem šolstvu.

Vsak glas šteje!