Odziv na polemiko vodstva VSS SUM z delnim stavkovnim sporazumom

Člani vodstva VSS – SUM, ki nasprotujejo posameznim določbam sporazuma, so se redno udeleževali stavkovnih pogajanj, sodelovali so pri nastajanju besedila in se tudi strinjali s formulacijami, s katerimi zdaj polemizirajo. V spletnem arhivu VSS so objavljeni zapisniki stavkovnih pogajanj, vladna pogajalska izhodišča, javni odzivi VSS in različne verzije sporazuma, ki so nastale od vključno 13. 3. 2023 dalje. Ključna sta zapisnik in priloga s tega datuma. Kasnejših zapisnikov ni. Iz teh gradiv se vidi, kako so potekala pogajanja, v kakšen okvir smo bili sindikalni pogajalci postavljeni, kdo je hodil na pogajanja, koliko in kaj je kdo tam govoril in o čem je kdo izrazil nestrinjanje. Tako si lahko vsak(a) član(ica) sam(a) ustvari svoje mnenje.

Gorazd Kovačič, predsednik VSS

Sindikat Univerze v Mariboru proti podpisu stavkovnega sporazuma

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru ob podpisu stavkovnega sporazuma med Visokošolskim sindikatom Slovenije in Vlado RS

Sindikat Univerze v Mariboru kot del Visokošolskega sindikata Slovenije je aktivno sodeloval v stavki v visokošolski dejavnosti, ki je trajala od 9. marca 2022 in je bila izvedena s celodnevnimi prekinitvami dela (nazadnje pred mesecem dni, 13. in 14. junija 2023). Sodeloval je tudi v procesu pogajanj, ki je sledil prvemu stavkovnemu dnevu. Po drugem stavkovnem dnevu (30. maja 2023) vlada sindikata kljub jasnim določilom Zakona o stavki ni povabila k pogajanjem, temveč je zgolj administrativno posredovala osnutek Stavkovnega sporazuma, ki je bil po vsebini opazno slabši od tistega, ki je bil sindikatu že ponujen. Ker smo se s stavko zavzeli za popravo krivic vsem plačnim skupinam, zaposlenim v visokem šolstvu (pedagoškim delavcem, tudi tistim brez doktorata in lektorjem, plačni skupini J in raziskovalcem), smo odločitev o podpisu, ki je bila po našem mnenju znotraj sindikata izsiljena in je bila dosežena s preglasovanjem, sprejeli s skrajnim nelagodjem.

Ker ima sporazum po našem prepričanju več možnih negativnih kot pozitivnih posledic za zaposlene v visokem šolstvu, se od podpisa javno ograjujemo in sporočamo, da je Sindikat Univerze v Mariboru v organih sindikata VSS odločno nasprotoval podpisu sporazuma iz vsebinskih in postopkovnih razlogov, o katerih je bilo natančno seznanjeno tudi članstvo Sindikata Univerze v Mariboru.

Postopkovni razlog je netransparentni način, na osnovi katerega se je sporazum sploh pojavil na sindikalni mizi kot ponudba "vzemi ali pusti" v času dopustov in z neosnovanim časovnim pritiskom. Dokument, o katerem naj bi odločali, je po naši oceni rezultat "tihe diplomacije" predsednika sindikata dr. Gorazda Kovačiča. Sklep o podpisu sporazuma je bil sprejet tudi v nasprotju z, na skupščini Visokošolskega sindikata soglasno potrjenimi minimalnimi zahtevami, ki so vsebinsko jasno opredeljevale naloge in jasne cilje pogajalske skupine VSS pri oblikovanju Stavkovnega sporazuma. 

Vsebinski razlog je naša ocena, da je sporazum slabši od vseh do sedaj ponujenih vladnih predlogov. Namesto ureditve razmer sporazum z nekaterimi spornimi določili (npr. glede omejevanja izvajanja vaj za visokošolske učitelje in kanaliziranja honorarnega pedagoškega dela v dodatne nadobremenitve in honorarne zaposlitve že zaposlenih) in negotovostmi (glede zagotovitve financiranja sobotnega leta in individualnega raziskovalnega dela, možnostjo razcepljenih delovnih mest)  prinaša dodatna tveganja za poslabšanje položaja zaposlenih na univerzah. Sporazum ne rešuje v preteklosti nastalih plačnih nesorazmerij in razvrednoti delo vseh, ki v prostoru visokega šolstva sodelujejo. Sporazum visokošolske učitelje, visokošolske sodelavce in raziskovalce popolnoma prepušča negotovi usodi pogajanj po "plačnih stebrih", povsem pa spregleda plačno skupino J.

Maribor, 20. 7. 2023

Za Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru

Andrej Vogrin, predsednik

Simon Zupan, podpredsednik iz vrst pedagoških delavcev

Damir Mlakar, podpredsednik iz vrst nepedagoških delavcev

Delni stavkovni sporazum je podpisan

 

VSS je marca lani izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu in maja in junija letos njeno nadaljevanje. Zahtevali smo odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Stavkovna pogajanja, na katerih smo ves čas sodelovali predstavniki vseh treh sindikatov univerz, so trajala devet mesecev in pol. 19. 7. 2023 smo podpisali delni stavkovni sporazum, ki ureja izjemno pomembne neplačne zadeve. Gre za zaščito pedagoških normativov pred faktorizacijo možnostjo poslabšanja v Zakonu o visokem šolstvu, za ureditev položaja nekaterih ranljivih skupin, kot so asistenti-učitelji, raziskovalci-učitelji in prekarni pedagogi, za sobotno leto brez samonadomeščanja in za IRD sredstva. Podpis tega sporazuma in aneksa h kolektivni pogodbi, ki sledi jeseni, predstavlja enega največjih dosežkov VSS in izpolnitev enega njegovih glavnih ciljev od ustanovitve dalje.

Ta sporazum nikoli ni imel možnosti, da bi uredil tudi dvig plač, ker se je vlada ob svojem nastopu že pred dobrim letom dni postavila na stališče, da se o tem ne bo dogovarjala s posameznimi sindikati, temveč centralno skupaj z reformo plačnega sistema. Pogajanja o dvigu plač v visokem šolstvu od maja potekajo v »stebru« za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo. Tam smo v zadnjih tednih dosegli pomemben napredek in imamo trenutno najboljšo vladno ponudbo v celotnem javnem sektorju poleg zdravnikov. Zaradi tega napredka smo se tudi odločili, da dogovorjene neplačne rešitve spravimo na varno, preden se kaj zaplete. To pa ne pomeni, da je VSS pozabil na kogarkoli. Vztrajali bomo pri odpravi plačnih krivic pri pedagoških, raziskovalnih in strokovnih delovnih mestih, saj so vse tri skupine nepogrešljive za uspešno delovanje univerz.

Podrobnejša razlaga vsebine sporazuma in poteka plačnega dela pogajanj sledi v nadaljevanju.

*

Vsebine sporazuma so naslednje:

- Učiteljski pedagoški normativ vrača na 6 ur. Zakon o visokem šolstvu namreč od ZUJF-a dalje dopušča 7-urni normativ.

- Določen je 16-urni normativ strokovnih sodelavcev.

- Vnos pedagoških normativov v kolektivno pogodbo pomeni njihovo trajno zaščito pred možnostjo poslabšanja zakona o visokem šolstvu. Pri tem ne posega v institut pedagoške razbremenitve zaradi raziskovalnega dela ali funkcije.

- Sporazum onemogoča faktorizacijo. Določa, da kontaktna ura, po katerih se računa normative, traja 45 minut. Določa tudi, da visokošolski zavodi s svojimi akti ne morejo povoziti normativov oz. uvesti njihove faktorizacije s faktorji pod 1. Edina izjema, ki jo dopušča, je, ko učitelj izvaja vaje; v tem delu mu lahko šteje asistentski normativ.

- Določa tudi, da ima učitelj lahko 4 ure vaj tedensko, če ima vsaj štiri ure predavanj oz. seminarjev.

- Kadar delavec, ki ima učiteljski naziv in je v osnovi zaposlen na delovnem mestu visokošolskega sodelavca ali raziskovalca, izvaja učiteljske vrste NPO (predavanja, seminarje), ga mora delodajalec v ustreznem deležu zaposliti na učiteljskem delovnem mestu.

- Prekarnim pedagogom mora delodajalec najprej ponuditi pogodbo o zaposlitvi in nato pogodbo o dopolnilni zaposlitvi; šele če ne morejo skleniti ne ene, ne druge, ker so nekje že 100% oz. 120% zaposleni, sme z njimi skleniti avtorsko ali podjemno pogodbo za opravljanje pedagoškega dela.

- Sporazum prinaša individualno pravico do pravega sobotnega leta, to je, da koristniku sobotnega leta ni potrebno nadomeščati samega sebe v drugem semestru. Delodajalec bo moral poskrbeti za plačilo nadomestnih izvajalcev.

- Sporazum določa individualno pravico do IRD sredstev. Začetna višina je 0,6 bruto plače izhodiščnega PR posameznikovega naziva, nato se jo revalorizira z rastjo raziskovalnega proračuna.

- Sporazum ureja delo na domu. Aneks h kolektivni pogodbi bo določil višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu.

- Aneks h Kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje, s katerim bodo naštete pravice stopile v veljavo, bo zaradi vladnih procedur in dopustov podpisan predvidoma septembra.

- Sporazum zagotavlja univerzam dodatni denar za povečane stroške dela, ki bodo nastali z njim. Vlada bo med prednostne vsebine Razvojnega stebra financiranja univerz v prihodnjem štiriletju vključila sobotno leto in IRD sredstva, kar pomeni, da bo za to namenila še dodatna namenska sredstva. To je zlasti pomembno pri sobotnem letu, kjer bo postopno nastal fond dodatnih zaposlitev. Pogajanja o RSF se začnejo septembra.

- Če bi vlada kršila zaveze sporazuma, ima VSS pravico do plačane stavke. VSS do 1. 1. 2024 zamrzuje (in ne tudi končuje) stavko. Pri tem pa ima na voljo vsa ostala sredstva sindikalnega boja.

V stavkovni sporazum smo uspeli vključiti nekaj smernic za pogajanja o plačah:

- Vlada za vsa delovna mesta v visokem šolstvu, v plačnih skupinah D, H in J, priznava zaostanek za plačami v zdravstvu in sociali, pa tudi v policiji in vojski. Orientacijska višina zaostanka znaša štiri plačne razrede.

- Vlada priznava dodaten zaostanek lektorja za visokošolskim učiteljem. Na »stebrnih« pogajanjih se pogajamo tudi o odpravi starih plačnih nesorazmerij pri visokošolskih sodelavcih brez doktorata in predavateljih.

- Odprave nesorazmerij do zdravstva bodo deležna tudi delovna mesta iz skupine J.

- Za visoko šolstvo značilna delovna mesta se iz skupine J prenese v skupino D, kjer bodo dobila jasnega sindikalnega skrbnika.

- In še najpomembnejša varovalka za plačna pogajanja. Če se odprava plačnih nesorazmerij, dogovorjena skupaj s plačno reformo, ne bo začela izvajati s 1. 1. 2024, se vlada in VSS vrneta k dvostranskim stavkovnim pogajanjem o plačah. Takšno varovalko imata poleg nas samo SVIZ in Fides. Toda Svizova pokriva samo delovna mesta iz skupin D in H, zato naš podpis stavkovnega sporazuma pomeni zavarovalno polico za skupino J, če »stebrna« pogajanja propadejo ali če se zamaknejo.

Besedilo sporazuma je objavljeno tule.

 

Nadaljevanje stavke v visokem šolstvu 13. in 14. 6. 2023

Spoštovane kolegice in kolegi, zaposleni na javnih univerzah,

30. 5. 2023 smo na javnih univerzah stavkali, ker se vlada vztrajno izogiba popravi plačnih krivic v visokem šolstvu. Dan po stavki smo se predstavniki Visokošolskega sindikata Slovenije udeležili pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij. Vlada nam je dala žaljivo nizko ponudbo. Namesto da bi pri visokošolskih sodelavcih, lektorjih in predavateljih popravila krivico, ki se vleče že desetletje in pol, je predlagala dodatno povečanje plačnih nesorazmerij do visokošolskih učiteljev. Ponudba za strokovne in tehnične delavce skupine J je sramotno nizka. Najpogosteje zasedenim strokovnih delovnim mestom vlada ponuja samo en plačni razred, tehničnim pa dva. Najslabše plačanim v visokem šolstvu torej vlada ponuja najmanj.

Zato vas Visokošolski sindikat Slovenije poziva, da se v torek in sredo prihodnji teden, 13. in 14. 6. pridružite nadaljevanju stavke v visokem šolstvu. Postavite se zase in za svoje sodelavke in sodelavce!

Pozivamo vas, da v torek in sredo za ves dan prekinete z delom. Med stavko se prestavi izpite in zagovore zaključnih del. Presoja o izvedbi nujnih izpitov oz. nadomestnih rokih, izvedbi zagovorov itd. je prepuščena vsakemu stavkajočemu posebej. Poskrbeti je treba za obveščanje študentov. Odpove se uradne ure v strokovnih službah, zapre se knjižnice, ne vzdržuje se informacijskih sistemov, vzdrževanje prostorov odpade. Med stavko se lahko izvede sestanke in seje, na katerih se razpravlja o stavkovnih zahtevah in o razmerah v visokem šolstvu ali v ožjem delovnem okolju. Stavka je omejena pri kliničnih vajah in drugih delovnih aktivnostih, katerih odpoved bi poslabšala zdravstveno stanje pacientov. Izjema sta tudi zakonsko regulirani javna zdravstvena in veterinarska dejavnost.

V torek, 13. 6. bo osrednji stavkovni shod ob 11h v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede UL na Kardeljevi ploščadi 5 v Ljubljani. Na shod smo povabili ministra za visoko šolstvo, dr. Igorja Papiča, in ministrico za javno upravo, mag. Sanjo Ajanović Hovnik, da jima zaposleni v različnih poklicnih skupinah zastavimo nekaj vprašanj o svojih plačah. Vabljeni!

V sredo, 14. 6. bodo različni lokalno obarvani stavkovni dogodki na posameznih članicah.

Stavka je ustavna pravica. O njej se odloči vsak sam. Stavkajo lahko vsi zaposleni na univerzah, tudi nečlani VSS. Nadrejeni ali drugi sodelavci ne smejo ovirati stavkanja ali z organizacijskimi navodili oteževati odločitve zanj. V primeru oviranja se obrnite na lokalno pristojnega sindikalnega zaupnika VSS. Stavka je zakonita in bo plačana, saj je vlada večkrat prekršila pisne zaveze za odpravo plačnih krivic.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 8. 6. 2023

Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije

Za avtonomijo akademske skupnosti - proti univerzi kot korporaciji

IZJAVA VISOKOŠOLSKEGA SINDIKATA PRED ZAČETKOM STAVKE V VISOKEM ŠOLSTVU

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo začudeni nad odzivi vlade in različnih članov in članic rektorske konference na naša opozorila glede načrtov o centralizaciji državnih univerz, odpravljanju volitev in degradacije članic univerz v "organizacijske enote". Trdijo, da osnutek zakona, ki te ideje vsebuje, sploh ne obstaja. Žal obstaja in ga lahko zainteresirani javnosti takoj posredujemo.

Denimo, da so omenjeni zgolj plod naše domišljije. Izmislili smo si jih. Toda novo, z referendumom pridobljeno ministrstvo dr. Papiča je pred kratkim mimo delovne skupine, ki pripravlja novi zakon o visokem šolstvu, na vlado poslalo novelo zakona o visokem šolstvu. Besedilo, ki ga je vlada medtem tudi že sprejela in poslala v Državni zbor, je v nekaterih ključnih točkah povsem drugačno od tistega, ki ga je delovna skupina obravnavala lani. Na primer v tem, da dekane sili v vlogo direktorjev ("skupina B") in jim omogoča dopolnilno delo oz. še dve uri predavanj, vendar na nedorečen in pravno sporen način. Sugestija je, da naj na mestu dekana ne bo akademska oseba, ki želi ostati vpeta v pedagoško in raziskovalno delo, temveč menedžer podrejene organizacijske enote.

Težnja novele, ki so jo ministrstvo in vodstva pred dekani in širšo akademsko javnostjo skrbno skrivala, je jasna: univerza naj dobi centralistično korporativno strukturo. Natanko k temu pa napotuje tudi osnutek prvega poglavja novega zakona, za katerega ministrstvo in rektorji trdijo, da ga ni, čeprav ga obenem zavzeto branijo. V tem predlogu se članice univerz in dekani ne omenjajo, delež študentov in različnih skupin delavcev pri volitvah rektorja ni več določen, akademski zbori niso več obvezni, prav tako ni več zapovedan obstoj članic, dekanov in volitev znotraj članic. Ob takih predlogih se ministrstvo in rektorji radi sklicujejo na avtonomijo. To sklicevanje je smešno. Zakon, ki ne bi določal, kdo in po kakšnem postopku izbere senat univerze, bi pomenil izročitev univerz skupini posameznikov, ki so trenutno še izvoljeni, v naslednjem trenutku pa bi lahko s spremembo statuta notranjo organizacijo univerze ukrojili po svoji predstavi. V sindikatu poudarjamo, da je edini relevanten subjekt avtonomije akademska skupnost, to so univerzitetne delavke in delavci, študenti in študentke. Vztrajali bomo, da nam bo zakon to vlogo še naprej zagotavljal.

Upravni odbor Univerze v Ljubljani je nedavno neuspešno poskusil prevzeti vlogo, ki je nima niti po zakonu niti po statutu univerze: da bi s finančnimi pritiski posegal v temeljno strukturo študija in raziskovalnega dela na univerzi. Poskus je za zdaj spodletel, vendar so že sami osnutki (ki tudi v tem primeru obstajajo) dovolj poučni. Potrjujejo nas v prepričanju, da je treba v morebitnem novem zakonu strogo omejiti vlogo upravnih odborov univerz. Poleg tega je treba strogo omejiti udeležbo države in drugih zunajuniverzitetnih subjektov v upravnih odborih, saj se ne sme ponoviti "prevzem", kakršnega so si država, predstavniki delodajalcev in drugi zunajznanstveni subjekti omislili pod krinko združitve dveh dosedanjih agencij v novo Javna agencijo znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (prej ARRS, zdaj ARIS). Avtonomija ne sme pomeniti samovolje univerzitetnih in političnih klik in ne sme postati izgovor za podrejanje univerze kratkoročnim ekonomskim interesom.

Od vlade Republike Slovenije za začetek zahtevamo, da iz novele Zakona o visokem šolstvu takoj umakne določila o dekanih kot direktorjih organizacijskih enot, osnutek poglavja v novem zakonu, ki napotuje h korporativnemu tipu "avtonomije", pa pospravi v arhiv pod rubriko "pobožne želje".

Napovedano stavko v visokem šolstvu med drugim razumemo tudi kot upor proti idejam o univerzi kot paradržavni korporaciji. Univerzitetno skupnost vabimo, naj se nam pri tem v čim večjem številu pridruži.

Ljubljana, Maribor, Koper, 19. 5. 2023

Nadaljevanje stavke v visokem šolstvu 30. 5. 2023

 

Spoštovane kolegice in kolegi, zaposleni na javnih univerzah,

Visokošolski sindikat Slovenije napoveduje nadaljevanje lani začete stavke v visokem šolstvu. Prvi stavkovni dan bo v torek, 30. 5. 2023. Naslednja dva bosta v torek in sredo, 13. in 14. 6. 2023. Če bo potrebno, bomo stavko nadaljevali tudi jeseni.

Devetega marca lani smo izvedli prvo samostojno stavko v visokem šolstvu. Zahtevali smo ustrezno vrednotenje našega dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Od lanske jeseni so tekla stavkovna pogajanja, ki pa niso prinesla rešitev, saj vlada zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve.

Na drugi stran je vlada neverjetno ustrežljiva do zdravnikov in učiteljev v OŠ in SŠ. Odobrila je dvig zdravniških plač. Zavezala se je k uvedbi dodatnih in še bolje plačanih delovnih mest starejših zdravnikov specialistov. Odpravila je plačni strop in s tem povzročila nova nesorazmerja v končnih plačnih razredih. Uvedla je četrti naziv v vzgoji in na nižjih ravneh izobraževanja, česar ni nikjer v javnem sektorju. Končne plače učiteljev se bodo s tem skoraj izenačile s plačami izrednih profesorjev. V Visokošolskem sindikatu Slovenije privoščimo ostalim javnim uslužbencem kar največ, zahtevamo pa enakopravno obravnavo in pravično vrednotenje našega dela glede na njegovo zahtevnost in družbeni pomen univerze.

Volivke in volivci so na referendumu podprli ustanovitev novega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v upanju, da se bo to borilo za interese visokega šolstva. Žal se je minister dr. Igor Papič veliko bolj kot za dostojne plače za vse angažiral za dvojne oz. trojne plače, ki jih bo prejemala peščica njegovih kolegov s tržnimi projekti, pri prenovi visokošolske zakonodaje pa lansira ideje o ukinitvi splošnih in neposrednih volitev, odpravi omejitve mandatov in dopušča možnost ukinitve članic univerze oz. fakultet.

Si želimo imeti dekane z dvajsetletnim stažem, ki se bodo dali izvoliti s trgovanjem z glasovi na senatu? Volilne pravice ne damo – niti zaposleni, niti študentje! Po našem trdnem prepričanju je univerza skupnost zaposlenih in študentov, ne pa podjetje, ki se bo upravljalo po korporativnem modelu.

Naše stavkovne zahteve so naslednje:

1.) Zahtevamo redno usklajevanje plač v javnem sektorju z inflacijo.

2.) Skladnost plač visokošolskih učiteljev in zdravnikov specialistov, ki izhaja iz preteklih dogovorov, mora biti na novo definirana glede na novo resničnost v sistemu zdravniških plač, in sicer tako, da se kot orientacija za docenta upošteva povprečje vseh zdravnikov specialistov in višjih specialistov. To velja tudi za morebitne spremembe v prihodnosti.

3.) Temu ustrezen plačni dvig se izvede pri vseh zaposlenih v visokem šolstvu, v vseh plačnih skupinah, visokošolski učitelji in sodelavci, raziskovalci, strokovni in tehnični delavci, pri čemer se dosledno upošteva višja raven zahtevnosti dela v visokem šolstvu. Vsa navedena delovna mesta morajo biti vključena v kolektivno pogodbo, ki velja za visoko šolstvo.

4.) Odpravijo se stare plačne krivice, zlasti pri visokošolskih sodelavcih, lektorjih, bibliotekarjih in informatikih. Vsa delovna mesta v visokem šolstvu morajo biti ustrezno ovrednotena.

5.) Sklene se stavkovni dogovor izboljšanje pogojev za delo, pri čemer bodo izhodišče rešitve, že dogovorjene v dosedanjih pogajanjih.

6.) Ministrstvo umakne predlog črtanja določb o članicah in volitvah dekanov in rektorjev v Zakonu o visokem šolstvu. Splošne in neposredne volitve dekanov in rektorjev, na katerih lahko sodelujejo tudi strokovni delavci in študentje, so za naš sindikat nedotakljive in jih bomo branili z vsemi sredstvi.

Če soglašate s temi zahtevami, vas pozivamo, da se pridružite nadaljevanju stavke v visokem šolstvu. Samo tako si lahko zagotovimo ustrezno vrednotenje našega dela. V torek, 30. 5. 2023, bomo prvič za ves dan prekinili delo.

Pedagoški proces bo odpadel, izpitov, kolokvijev in zagovorov zaključnih del ne bo, prav tako ne uradnih ur v strokovnih službah, knjižnice bodo zaprte, v času stavke se ne vzdržuje informacijskih sistemov. Med stavko se lahko izvede sestanke in seje, na katerih se razpravlja o stavkovnih zahtevah in o razmerah v visokem šolstvu ali v ožjem delovnem okolju. Stavka je omejena pri kliničnih vajah in drugih delovnih aktivnostih, katerih odpoved bi poslabšala zdravstveno stanje pacientov. Izjema sta tudi zakonsko regulirani javna zdravstvena in veterinarska dejavnost.

Na nekaterih članicah se bodo stavkajoči dopoldne zbrali na shodih ali izrednih sejah akademskega zbora ali senata. Nato se bomo vsi zbrali na osrednjih stavkovnih shodih na vsaki od javnih univerz. Na Univerzi v Ljubljani bo skupni shod na Filozofski fakulteti ob 11h. Na Univerzi v Mariboru bo stavkovni shod pet pred dvanajsto na rektoratu, v Dvorani Borisa Podrecce. Na Univerzi na Primorskem bo shod ob 12h na Titovem trgu pred rektoratom.

Stavko v visokem šolstvu so doslej podprli rektorja univerz v Ljubljani in Mariboru, številni dekani in Študentska organizacija Slovenije.

Stavka je ustavna pravica. O njej se odloči vsak sam. Stavkajo lahko vsi zaposleni na univerzah, tudi nečlani VSS. Nadrejeni ali drugi sodelavci ne smejo ovirati stavkanja ali z organizacijskimi navodili oteževati odločitve zanj. V primeru oviranja se obrnite na lokalno pristojnega sindikalnega zaupnika VSS. Stavka je zakonita in bo plačana, saj je vlada večkrat prekršila pisne zaveze za odpravo plačnih krivic.

Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije

*

Stavkovne zahteve so objavljene tule.

Avtonomija univerz je last univerzitetne skupnosti

 

Avtonomija univerz je last univerzitetne skupnosti

Proti privatizaciji in desantu na demokratične temelje javnega visokega šolstva

Izjava za javnost ob obisku predsednika vlade dr. Roberta Goloba na Univerzi v Ljubljani

 

Predsednik vlade RS dr. Robert Golob bo 20. 4. 2023 kot "slavnostni pokrovitelj" slavnostne akademije ob 70-letnici Elektrotehniške zveze Slovenije obiskal Univerzo v Ljubljani oz. eno od njenih fakultet. Ta prisotnost je pohvalna, saj predsednik vlade z njo kaže privrženost svoji stroki in svoji matični fakulteti, na kateri je študiral in doktoriral.

Čeprav gre za nenavaden in poseben obisk politične oblasti na univerzi, dejanja ne razumemo vnaprej kot poseg države v avtonomijo univerz. Kljub temu ta selektivni obisk zbuja nekaj pomislekov in vprašanj. Isti predsednik vlade je namreč zaradi neke trenutne muhe na seji vlade zahteval povečanje študijskih mest na področju psihologije in radiologije, čeprav postopki oblikovanja razpisa trajajo več mesecev in so stvar dogovarjanja med univerzami in vlado. Golobov minister dr. Igor Papič je kot vedno ubogljivo podpisal, kar so dali predenj, čeprav je pod prejšnjo vlado aktivno sodeloval pri peticiji zoper politične posege v razpis.

Ker gre pri vsem tem za vprašanje avtonomije, se ne moremo znebiti neprijetnega občutka ob dejstvu, da je nekdanji rektor in sedanji minister stoletnico Univerze v Ljubljani onečastil z vojaškim špalirjem in nespodobnim vdorom države v akademski prostor.

Predsednik vlade bo svojo matično fakulteto seveda obiskal brez vojaškega postroja. Do tod se vse zdi nedolžno. Velja pa opozoriti, da obisk predsednika vlade sovpada s obravnavo osnutka novega Zakona o visokem šolstvu, ki ga ni mogoče označiti drugače kot brutalen napad na notranjo ureditev javnih univerz, saj med drugim predvideva odpravo uveljavljenega in zakonsko določenega volilnega sistema, koncentracijo moči v rokah peščice in uvedbo korporativnega upravljanja, ki je prvi korak do de facto privatizacije javnega visokega šolstva. Groteskno je, da predlagane rešitve zagovarjajo rektorji, ki so jim mandat na splošnih in neposrednih volitvah podelili člani celotne akademske skupnosti, sedaj pa si ti isti posamezniki in posameznice, skriti za špansko steno rektorske konference, posvetovalnega organa brez pravno-formalne veljave, brez vsakega pooblastila jemljejo pravico, da bi tem istim volivcem volilno pravico odvzeli. Za lažjo predstavo: to je tako, kot da bi se vlada dr. Goloba odločila, da v Republiki Sloveniji odpravi volitve v državni zbor in slednjega zamenja z gremijem izbrancev.

Sporočamo, da si univerzitetne delavke in delavci, študenti in študentke ne bomo pustili vzeti avtonomije, ki jo imamo kot članice in člani akademske skupnosti.

Predsedniku vlade in njegovemu sekundantu, ki smo ga pridobili z referendumom, predlagamo, da si ob slovesnosti na njuni fakulteti vzameta pol ure časa in se na štiri oči pogovorita o tem, kaj mislita o prihodnosti univerz. Ali si sploh želita avtonomnih javnih univerz, na katerih sta si pridobila svoje akademske naslove? Ali pa bosta dovolila, da skupina trenutnih akademskih oblastnikov, klientelno povezanih z lokalno politično oblastjo,  univerze spremeni v svoj lastni fevd, brez volitev in brez demokracije?

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije