petek, 19. maj 2023

Za avtonomijo akademske skupnosti - proti univerzi kot korporaciji

IZJAVA VISOKOŠOLSKEGA SINDIKATA PRED ZAČETKOM STAVKE V VISOKEM ŠOLSTVU

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo začudeni nad odzivi vlade in različnih članov in članic rektorske konference na naša opozorila glede načrtov o centralizaciji državnih univerz, odpravljanju volitev in degradacije članic univerz v "organizacijske enote". Trdijo, da osnutek zakona, ki te ideje vsebuje, sploh ne obstaja. Žal obstaja in ga lahko zainteresirani javnosti takoj posredujemo.

Denimo, da so omenjeni zgolj plod naše domišljije. Izmislili smo si jih. Toda novo, z referendumom pridobljeno ministrstvo dr. Papiča je pred kratkim mimo delovne skupine, ki pripravlja novi zakon o visokem šolstvu, na vlado poslalo novelo zakona o visokem šolstvu. Besedilo, ki ga je vlada medtem tudi že sprejela in poslala v Državni zbor, je v nekaterih ključnih točkah povsem drugačno od tistega, ki ga je delovna skupina obravnavala lani. Na primer v tem, da dekane sili v vlogo direktorjev ("skupina B") in jim omogoča dopolnilno delo oz. še dve uri predavanj, vendar na nedorečen in pravno sporen način. Sugestija je, da naj na mestu dekana ne bo akademska oseba, ki želi ostati vpeta v pedagoško in raziskovalno delo, temveč menedžer podrejene organizacijske enote.

Težnja novele, ki so jo ministrstvo in vodstva pred dekani in širšo akademsko javnostjo skrbno skrivala, je jasna: univerza naj dobi centralistično korporativno strukturo. Natanko k temu pa napotuje tudi osnutek prvega poglavja novega zakona, za katerega ministrstvo in rektorji trdijo, da ga ni, čeprav ga obenem zavzeto branijo. V tem predlogu se članice univerz in dekani ne omenjajo, delež študentov in različnih skupin delavcev pri volitvah rektorja ni več določen, akademski zbori niso več obvezni, prav tako ni več zapovedan obstoj članic, dekanov in volitev znotraj članic. Ob takih predlogih se ministrstvo in rektorji radi sklicujejo na avtonomijo. To sklicevanje je smešno. Zakon, ki ne bi določal, kdo in po kakšnem postopku izbere senat univerze, bi pomenil izročitev univerz skupini posameznikov, ki so trenutno še izvoljeni, v naslednjem trenutku pa bi lahko s spremembo statuta notranjo organizacijo univerze ukrojili po svoji predstavi. V sindikatu poudarjamo, da je edini relevanten subjekt avtonomije akademska skupnost, to so univerzitetne delavke in delavci, študenti in študentke. Vztrajali bomo, da nam bo zakon to vlogo še naprej zagotavljal.

Upravni odbor Univerze v Ljubljani je nedavno neuspešno poskusil prevzeti vlogo, ki je nima niti po zakonu niti po statutu univerze: da bi s finančnimi pritiski posegal v temeljno strukturo študija in raziskovalnega dela na univerzi. Poskus je za zdaj spodletel, vendar so že sami osnutki (ki tudi v tem primeru obstajajo) dovolj poučni. Potrjujejo nas v prepričanju, da je treba v morebitnem novem zakonu strogo omejiti vlogo upravnih odborov univerz. Poleg tega je treba strogo omejiti udeležbo države in drugih zunajuniverzitetnih subjektov v upravnih odborih, saj se ne sme ponoviti "prevzem", kakršnega so si država, predstavniki delodajalcev in drugi zunajznanstveni subjekti omislili pod krinko združitve dveh dosedanjih agencij v novo Javna agencijo znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (prej ARRS, zdaj ARIS). Avtonomija ne sme pomeniti samovolje univerzitetnih in političnih klik in ne sme postati izgovor za podrejanje univerze kratkoročnim ekonomskim interesom.

Od vlade Republike Slovenije za začetek zahtevamo, da iz novele Zakona o visokem šolstvu takoj umakne določila o dekanih kot direktorjih organizacijskih enot, osnutek poglavja v novem zakonu, ki napotuje h korporativnemu tipu "avtonomije", pa pospravi v arhiv pod rubriko "pobožne želje".

Napovedano stavko v visokem šolstvu med drugim razumemo tudi kot upor proti idejam o univerzi kot paradržavni korporaciji. Univerzitetno skupnost vabimo, naj se nam pri tem v čim večjem številu pridruži.

Ljubljana, Maribor, Koper, 19. 5. 2023