Koncept novega ZViS (Setnikar Cankar), 2015

MIZŠ se je pod ministrico dr. Stanko Setnikar Cankar lotilo priprave novega Zakona o visokem šolstvu od začetka, brez upoštevanja besedila, ki ga je do delne uskladitve pripravila ekipa ministra dr. Jerneja Pikala. Ekipa dr. Setnikar Cankar je najprej objavila "koncept" novega ZViS. Koncept je vseboval radikalne rešitve:
- izločitev visokega šolstva iz javnega plačnega sistema in povečanje plačnih neenakosti,
- prekarizacijo vseh pedagoških delavcev razen rednih profesorjev s sistemom 5- ali 7. letnega zaposlovanja za določen čas,
- fleksibilizacijo pedagoškega normativa,
- omejitev notranje demokracije pri volitvah organov
- izjemno široko avtonomijo oz. oblast akademskega menedžmenta,
- širitev plačljivosti študija z vavčerji, odloženimi šolninami na 2. stopnji in z nastavki za večanje števila izrednih vpisnih mest na račun brezplačnih rednih.

Deležniki smo koncept skoraj soglasno zavrnili, ker bi destabiliziral visoko šolstvo. Čez nekaj tednov se je z objavo podatkov o prejemnikih največ honorarjev med javnimi uslužbenci na aplikaciji KPK Supervizor pokazala resnica koncepta: na vrhu zaslužkarjev je bila dr. Stanka Setnikar Cankar. Honorarje je zaslužila s predavanji na izrednem študiju, ki si jih je z organizacijo izvajanja predmetnika odredila sama s položaja dekanje.

Ključni dokumenti so objavljeni tule.

Predlog novega ZViS (Pikalo), 2013-2014

MIZŠ je pod ministrom dr. Jernejem Pikalom v letih 2013-2014 pripravljalo nov Zakon o visokem šolstvu. Ministrstvo se je dolgo izogibalo usklajevanjem s sindikati in ureditvi ključnih problemov (opredelitev javne službe, razmejitev in regulacija izrednega študija, brezplačen študij, pedagoški normativ, zakonsko zagotovljen obseg financiranja visokega šolstva). K pravem socialnemu dialogu je pristopilo šele tik pred predčasnimi državnozborskimi volitvami. Za sprejem zakona, ki vse do konca ni postal vsebinsko sprejemljiv, pa tudi nomotehnično je ostal nedodelan, je koaliciji zmanjkalo časa. VSS se je ob nastajanju zakona močno angažiral in se profiliral kot vpliven akter, edini pravi glas zaposlenih in ključni zaveznik študentov.

Pisni dokumenti so dostopni tule.

Poleg tega je video dokumentirana okrogla miza o predlogu novega ZViS na Dnevu Svobodne univerze, »Z glavo proti zakonu«, na FF UL, 2. 4. 2014: http://svobodnauniverza.si/z-glavo-proti-zakonu/

Novela ZViS, normativ 5-7 ur (Turk), 2012

Vlada je v času ministra Žige Turka pripravila paket intervnetne varčevalne zakonodaje. V njem je tudi novela Zakona o visokem šolstvu, ki je spremenila 63. člen tako, da se je normativ učiteljske neposredne pedagoške obveznosti spremenil s 6 na 5-7 ur tedensko. Mišljen je bil seveda predvsem 7-urni normativ, ki bi ob kosovnem financiranju univerz in ob velikem krčenju proračunskih sredstev za visoko šolstvo predstavljal ključni vzvod za ustvarjanje prihrankov pri stroških dela, in sicer s črtanjem ene ure nadobveze in z odpuščanji. Sveže ustanovljeni VSS je ministrstvu poslal protest. Nato se je več kot pet let na vsaki od univerz in sistemsko boril za preprečitev uporabe 7-urnega normativa, dokler ni izpogajal pisne zaveze ministrice, da do ureditve normativa v kolektivni pogodbi ne bo dajala soglasja k povečanju normativa.

Stavka v javnem sektorju, 2013

VSS je sodeloval v organizaciji enodnevne splošne stavke v javnem sektorju 24. 1. 2013.

Dokumenti o stavki so dostopni tule.

Razno

Na tej strani so zbrane javne opredelitve Visokošolskega sindikata Slovenije do raznih zadev na visokošolskem in drugih področjih.
- Protest proti predlogu varčevalnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju (3. 11. 2014)
- Odgovori političnih strank na vprašanja VSS pred DZ volitvami 2014 z analizo (9. 7. 2014)
- Odziv na izjave rektorja UM in predsednice Sveta za visoko šolstvo o ohranjanju kakovosti prek ukinjanja podfinanciranih študijskih programov (22. 1. 2015)
- Zahteva sindikatov javnega sektorja za ohranitev socialnega dialoga in pravice do pogajanj (3. 6. 2016)
- Podpora delavcem Luke Koper (24. 6. 2016)
- Podpora poštnemu sindikalistu Sašu Gržiniču (3. 5. 2017)
- Podpora stavkajočim v avtobusnem podjetju Arriva (5. 9. 2017)
- Odziv na izgovarjanje MIZŠ na soglasje deležnikov z novelo ZViS, zaradi katere je več tisoč študentov izgubilo socialne pravice in pravico do brezplačnega študija (11. 12. 2017)
- Podpora Mladenu Jovičiću iz Sindikata žerjavistov (26. 1. 2018)
- Podpora Tjaši Kozole iz Sindikata LIDL Slovenija (19. 3. 2020)
- Podpora Sindikatu novinarjev Slovenije v nasprotovanju predlogu medijske zakonodaje (15. 7. 2020)

- Odprto pismo Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani proti njeni nameri po finančnem uničenju Radia Študent (9. 1. 2021)

- Pismo podpore Radiu Študent po obtožbah s strani ŠOU v Ljubljani o odgovornosti za protest v Študentskem kampusu (30. 5. 2021)

- Javni poziv (skupaj s ŠOS) Ministrstvu za notranje zadeve, naj odpravi zaostreni pogoj za bivanje tujih študentov v Sloveniji (16. 6. 2021)

Dokumenti so na tej povezavi.

Ureditev pedagoškega normativa v kolektivni pogodbi

VSS se na vseh treh državnih univerzah spoprijemlje z zlorabo določitve normativa neposredne pedagoške obveznosti (n. p. o.) iz 63. člena Zakona o visokem šolstvu. Gre za nezakonito faktoriziranje vrednosti izvajanja pouka s faktorji pod 1, ki povzroča preobremenjevanje pedagogov, da bi zavodi privarčevali s kadrovsko podhranjenostjo. Nekateri posamezniki morajo tedensko predavati celo 35 ur! Drugi problem 63. člena ZViS je ta, da ne določa jasno, ali je tedenski obseg n. p. o. vezan na delovno mesto, na habilitacijski naziv ali na vrsto dela. Zato se dogaja, da morajo pedagogi z učiteljskim nazivom, ki so zaposleni na asistentskem delovnem mestu, opravljati učiteljsko vrsto dela (predavanja, seminarji in še mentoriranje) v asistentskem, 10-urnem tedenskem obsegu.

Problem smo skušali rešiti v noveli ZViS leta 2016, vendar ministrica ni dovolila odprtja 63. člena, ker se je bala, da se bo v DZ odprlo tudi vprašanje dopolnilnega dela in honorarjev.

Zato smo maja 2016 predlagali sklenitev aneksa h KPVIRS, s katerim bi natančneje opredelili pomen zapisanega v 63. členu ZViS in tudi dosegli zavezo ministrov, da do spremembe zakona ne bodo dajali soglasij k zvišanju normativa n. p. o. za docenta, izrednega in rednega profesorja nad 6 ur tedensko, kar ZViS od leta 2012 omogoča.

MIZŠ se je več kot eno leto sprenevedalo glede predloga aneksa, čeprav je rok za odgovor 30 dni. Pod pritiskom rektorjev je pripravljalo zakonsko reformo v povsem nasprotni smeri, s katero bi normativ n. p. o. dereguliralo in individualno fleksibiliziralo glede na posameznikovo pridobivanje razpisnih sredstev ter povečalo moč visokošolskega menedžmenta.

Med pogajanji o ureditvi delovnega časa učiteljev v OŠ in SŠ v KPVIRS je VSS dosegel posebno točko Dogovora, s katero:
- je normativ n. p. o. postal predmet urejanja v kolektivni pogodbi,
- je ministrica dala zavezo, da do ureditve normativa v kolektivni pogodbi ne bo dajala soglasja k zvišanju učiteljskega normativa nad 6 ur tedensko,
- in se zavezala k začetku pogajanj o normativu n. p. o.,
- ter je dogovorjeno, da se bomo pogajali tudi o ureditvi sobotnega leta, ki ga zdaj dejansko ni, če posameznik ne priskrbi denarja za plačilo nadomestnega izvajalca.

Dokumenti so dostopni tule, uredite jih kronološko.

Dvig plač v skupini J

Sindikati so med pogajanji o postopnem sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju decembra 2016 dosegli, da je vlada za opravo plačnih anomalij namenila 70 milijonov evrov. Pogajanja o razdelitvi tega denarja so potekala pol leta. Pričakovanja in rivalstvo med sindikati so bila velika. Zaradi premalo denarja smo se morali omejiti na delovna mesta do vključno 26. plačnega razreda, le pri pooblaščenih uradnih osebah so zajeta tudi višje uvrščena. Končni dogovor večini dvignjenih delovnih mest prinaša 1 dodatni plačni razred, nekaterim 2, le najnižje uvrščenim delovnim mestom pa 3.

V visokem šolstvu so se z julijem 2017 dvignile plače čistilk, hišnikov in nekaterih tehnikov in administrativnih delavcev do VI. tarifnega razreda. Na UL se je plača zvišala 536 zaposlenim, na UM 170 in na UP 17 zaposlenim.

Glavnina administracije je uvrščena v tarifna razreda VII/1 in VII/2, zato ni mogla priti v ta paket. O vrednosti naslednjega paketa se bo šele treba izpogajati z vlado. Tudi uvažanje delovnih mest iz drugih panožnih kolektivnih pogodb in vzpostavljanje novih delovnih mest sta preložena v drugi krog odprave anomalij v javnem plačnem sistemu.

Aneksi h kolektivnim pogodbam so bili objavljeni v Uradnem listu 29. 8. 2017. Tistim, ki se jim dvignejo plače, pripada poračun od 1. 7. 2017. Delodajalec jim mora v 30 dneh po 29. 8. 2017 izstaviti aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Jeseni 2017 so se nadaljevala pogajanja o odpravi plačnih anomalij nad 26. PR. VSS je skupaj s sindikatom VIR prek Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja vložil predlog dvigov vseh značilnih strokovnih delovnih mest v visokem šolstvu. Na drugi strani je KSJS vložila minimalističen, le 2 mio. EUR vreden predlog za celotni javni sektor, saj je SVIZ hotel prihraniti čim več proračunskega denarja za svoj glavni cilj, dvig plač učiteljev v OŠ in SŠ. Po daljši blokadi sta se Vlada in KSJS brez vednosti naše pogajalske skupine dogovorila za sprejem predloga KSJS, PSRSJS pa je 4. 12. 2017 napovedala stavko. Januarja 2018 je zgolj 9 (večinoma iz KSJS) od potrebnih 21 sindikatov podpisalo aneks h KPJS, s čimer so pogajanja propadla, zaradi sklepa vlade pa zatem tudi ni bilo podpisa aneksov k panožnim kolektivnim pogodbam. Vsi aneksi skupaj bi bili vredni 8,4 mio. EUR.

Seznam dvignjenih delovnih mest s 1. 7. 2017 in število zaposlenih na njih na treh univerzah aprila 2017, aneksi h kolektivnih pogodbam, obvestilo članstvu o aneksih k pogodbam o zaposlitvi, stavkovne zahteve iz 4. 12. 2017, propadli aneks iz decembra 2017 in ostali dokumenti so na tej povezavi.