8. 12. 2022
Državni zbor je po letu in pol, kolikor je trajal celoten postopek
sprejemanja novel Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) in Zakona o kolektivnem upravljanju
avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), konec septembra sprejel obe noveli v
nujnem postopku. V novelah je Slovenija implementirala Direktivo o avtorski in
sorodnih pravicah na digitalnem trgu, v nujnem postopku naj bi se sprejemali
zaradi grožnje kazni zaradi prepozne implementacije.
Med celotnim postopkom so deležniki s področij raziskovanja, izobraževanja, ohranjanja kulturne dediščine in ostalih področij v javnem interesu, tudi VSS, množično podajali pripombe, predloge in mnenja glede primerne
implementacije direktive. Znova in znova so bili njihovi predlogi večinoma
preslišani.
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so ob sprejemu
zakona napovedali, da v prihodnje z deležniki načrtujejo nadaljnje razprave
glede razvoja avtorskopravne zakonodaje. Prvi javni posvet je potekal 6. 12.
2022 na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino je na
posvetu zastopala ZRC SAZU, KOsRIS, Univerzo v Ljubljani, CTK UL in Arnes,
Univerzitetno knjižnico Maribor, Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije in
Visokošolski sindikat Slovenije.
Dan zatem, 7. 12. 2022, je Inštitut za intelektualno lastnino v
sodelovanju s KOsRIS, ZRC SAZU, CTK UL in Univerzo v Ljubljani organiziral
novinarsko konferenco na temo sprejema in nadaljnjega razvoja avtorskopravne
zakonodaje. Na njej so govorili dr. Jerneja Fridl (ZRC SAZU), mag. Miro Pušnik
(CTK UL) in dr. Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino,
nacionalna koordinatorka projekta Knowledge Rights 21).
Dr. Maja Bogataj
Jančič, direktorica Inštituta, je ob tej priložnosti izrazila optimizem glede
nadaljnjega razvoja avtorskopravne zakonodaje. Izpostavila je, da so se
deležniki na področjih javnega interesa v zadnjem času začeli zavedati pomena
izjem in omejitev v avtorskem pravu, ki pomembno vplivajo na njihovo delo in
zahtevali, da se jih obravnava enakovredno kot deležnike s področij zasebnih
interesov.
Opozorila je, da tekom
sprejemanja novel ZASP in ZKUASP ter postopka implementacije Direktive ni bilo
tako. Številni deležniki so med postopkom podajali pripombe, mnenja in
strokovno obrazložene in utemeljene predloge, ki so bili znova in znova
spregledani. Ne le to, v zakonu, ki naj bi bil sprejet v nujnem postopku zaradi
zamude pri implementaciji evropske direktive, so bile vključene številne določbe
v prid zasebnim interesom imetnikom pravic avdiovizualnih del, ki z
implementacijo direktive niso imeli veze. Gre za zlorabo demokratičnega
postopka. Maja je tudi izpostavila razliko med avtorji oziroma ustvarjalci in
imetniki pravic, ki jih avtorskopravna zakonodaja enači, dejansko pa gre za dve
različni skupini.
Pohvalila je spremembi
na področju besedilne in podatkovne analitike (text and data mining) in splošno
izjemo za znanstveno raziskovanje in opozorila, da bi bilo obe določbi še treba
izpopolniti.
Izpostavila je, da so
deležniki lahko upravičeno ogorčeni, saj so bili v tako dolgotrajnem postopku
oblikovanja in sprejemanja zakona preslišani na področjih, ki bodo lahko
ovirala odprto znanost in odprto izobraževanje, sploh ker gre v tem delu za spremembe
zakonodaje, ki niso bile v zvezi z implementacijo Direktive. Tudi pri ureditvi
izjeme za poučevanje so bili preslišani. Čeprav je zakonodajalcu evropska
direktiva dovoljevala ureditev, kjer bi izjemo lahko implementiral kot prosto
uporabo del v ta namen, se je namesto tega odločil za obveznost plačila
nadomestila in možnost izničenja izjeme v primeru, da so na trgu na voljo
licence založnikov.
Opozorila je, da so
številni nastopajoči na posvetu spraševali organizatorje, kaj je namen
organiziranja posveta o razvoju avtorskopravne zakonodaje po sprejemu ZASP in
ZKUASP, po implementaciji Direktive. Zaključila je z upanjem, da bodo deležniki
na področju raziskovanja, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine v
prihodnje obravnavani kot enakopravni deležniki in bolj transparentno v bolj
demokratičnem postopku, URSIL pa bo postal nevtralni pripravljalec predlogov na
področju avtorske zakonodaje.
Dr. Maja Bogataj
Jančič je v vlogi zastopnice Univerze v Ljubljani podala tudi njihovo izjavo za
javnost. Kot najpomembnejša raziskovalna in izobraževalna institucija v
Sloveniji se je Univerza v Ljubljani tekom postopka sprejemanja ZASP
osredotočila predvsem na izjemo za poučevanje, opozorila pa je na splošen pomen
določb, ki urejajo znanstvenoraziskovalno in izobraževalno delo. Izjema za
poučevanje, ki je bila vse do sprememb septembra urejena zgledno, je zdaj
izničena. Po novem izjema v delu, ki ureja pouk na daljavo, določa, da je raba
del za namene ilustracije pri pouku plačljiva, v primeru, da so na trgu na voljo
licence, pa te izničijo še to izjemo. Ker bi Slovenija izjemo lahko
implementirala kot prosto uporabo (brez nadomestila) kot sta to naredili
sosednji Hrvaška in Madžarska, se sprašujejo, zakaj tega ni naredila. Nove
stroške se bo krilo iz sredstev, namenjenih visokošolskim organizacijam, zato
jih bo za druge namene ostalo manj. Univerza pričakuje, da se jo bo v prihodnje
obravnavalo kot enakopravnega deležnika pri sprejemanju avtorskopravne
zakonodaje, ki vpliva na delo njihovih raziskovalcev in izobraževalcev, ki
ustvarjajo in razširjajo znanje.
Dr. Jerneja Fridl iz
ZRC SAZU je izrazila zaskrbljenost, da so pripravljalci zakona raziskovalce
odpravili zelo rokohitrsko. Pozdravljajo sicer splošno izjemo za znanstveno
raziskovanje in izjemo za podatkovno in besedilno rudarjenje. Vendar bi bilo
potrebno obe izjemi popraviti. Izjema za znanstveno raziskovanje bi morala
vključevati uporabo del v obsegu, ki ga opravičuje nekomercialni namen. Tudi
definicija zakonitega dostopa, ki je bila sprejeta v kontekstu izjeme za
besedilno in podatkovno analitiko, je ožja kot definicija, ki jo zahteva
implementirana direktiva, s čimer neutemeljeno oža izjemo. Skrb je izrazila
tudi ob ureditvi novih določb, na podlagi katerih se avtorji ne morejo
odpovedati novim pravicam do nadomestila, kar onemogoča poln učinek odprtih
licenc, ki so en od samih temeljev odprte znanosti. Izrazila je željo, da bi v
prihodnosti imeli večjo vlogo pri oblikovanju avtorskopravne zakonodaje in
pozdravila prihodnje posvete in oblikovanja strategije varovanja intelektualne
lastnine, v katere morajo biti vključeni tudi raziskovalci.
Mag. Miro Pušnik,
direktor CTK UL, je opozoril na pomen odprte znanosti v slovenskem in evropskem
raziskovalnem prostoru na primeru aktualnih evropskih in slovenskih projektov
in strateških aktov. Gre za eno od osrednjih politik Evropske komisije in
slovenske zakonodaje na tem področju. Odprte licence so tako v evropskem kot
slovenskem prostoru temeljni gradnik odprte znanosti, zaradi česar so bili
predlogi CTK UL tekom sprejemanja ZASP osredotočeni na to področje. Izpostavil
je nasprotne zasebne interese večjih mednarodnih založnikov. V luči vloge
odprtih licenc je kritično ocenil nove neodpovedljive pravice do nadomestila,
ki raziskovalcem onemogočajo polno uporabo odprtih licenc, in obžalovanje, da
so bili številni predlogi CTK UL na to temo preslišani in ignorirani,
ignorirane pa so bile tudi obstoječe strategije odprte znanosti in stanje
raziskovalnega prostora. Nihče od deležnikov, ki so javno posredovali svoje
predloge, ni oporekal predlogom CTK UL na to temo, pa sta jih URSIL in MGRT
vseeno zavrnila. V demokratični družbi naj bo oblikovanje avtorskopravne
zakonodaje bistveno bolj transparentno in usklajeno s strategijami na drugih
pomembnih področjih v družbi.
Izjave ostalih
institucij, kritičnih do omejevanja uporabe avtorskih del v pedagoške in
raziskovalne namene, so objavljene tule:
Izjava za medije Univerza v LJ