Pogajanja o
dvigu plač v javnem sektorju, ki so potekala od junija, so bila zastavljena kot
pogajanja o ohranitvi vrednosti dela vseh javnih uslužbencev glede na povišano
stopnjo inflacije. Delno so skušala odpraviti tudi nesorazmerja, ki so nastala novembra
lani z dvigom plač v delu zdravstva in socialnega varstva, in problem delovnih
mest pod minimalno plačo, glede česar vlada žal ni pristala na odločnejše
korake. Glavni problem jesenskega dela pogajanj je bil v tem, da sta vlada in
del vplivnih poklicnih sindikatov hotela rezervirati slabo polovico od vsote
580 milijonov evrov, ki naj bi bila namenjena uskladitvi plač vseh javnih
uslužbencev z inflacijo, za privilegije ozkih poklicnih skupin, medtem ko se je
skupina sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška zavzemala za enoten ključ
razdelitve denarja. Čeprav je vlada na koncu pristala na bolj enakomerno
razdelitev denarja, je cilj favoriziranja privilegijev nekaterih žal ostal v
končnem besedilu parafiranega dogovora. V javnosti trenutno odmeva odprava
plačnega stropa v korist zdravnikov in drugih najbolje plačanih javnih
uslužbencev, s čimer bi ti v perspektivi dobili do petkrat večje povišanje
plač, kot bo znašala aktualna uskladitev plač z inflacijo. Odprava plačnega
stropa bi povzročila tudi nesorazmerja znotraj akademske skupnosti, saj bi
znanstveni svetniki močno prehiteli redne profesorje in rektorja. Manj znano
je, da je na drugem mestu prioritet v dogovoru uvedba četrtega naziva v šolstvu in
vzgoji, česar nima nobena druga poklicna skupina. Šolnikom in vzgojiteljem se z
dodatnim nazivom obeta podaljšanje poti napredovanj vse do višine plače
izrednega profesorja. To ne bo ostalo brez posledic.
Vlado smo nekateri udeleženci pogajanj večkrat opozorili, da bo s strežbo parcialnim interesom posameznih vplivnih sindikatov le še okrepila (in ne pomirila) medsindikalno rivalstvo. Kljub temu vztraja na tej poti. Ne samo zato, da bi se rešila napovedane Fidesove stavke, temveč je vse bolj jasno, da vlada zavestno ruši enotni plačni sistem. Morda zato, ker računa, da bo v socialnih nemirih v javnem sektorju, ki jih spodbuja, lažje vsilila reformo plačnega sistema. V Visokošolskem sindikatu Slovenije ocenjujemo, da se ji to ne bo posrečilo, temveč bo prek rušenja enotnega plačnega sistema zrušila samo sebe.
Visokošolski sindikat Slovenije ne bo sodeloval pri podpisovanju dokumentov, na podlagi katerih namerava vlada uveljaviti privilegije za politično najmočnejši poklicni skupini v javnem sektorju, zdravnike in šolnike. Odprava plačnega stropa v korist najbolje plačanih javnih uslužbencev hkrati s tem, ko vlada ni bila pripravljena bolje poskrbeti za najslabše plačane, ki ne vedo, kako bodo preživeli zimo, je nespodobna. Povzročila bo tudi to, da bo v prihodnje na voljo še manj denarja za reševanje problema uravnilovke na minimalni plači, ker bodo privilegiji pomenili velik strošek in ker bodo sprožali enake apetite drugih poklicnih skupin, nedvomno pa tudi funkcionarjev, saj bo zdravnik po novem lahko celo za en plačni razred presegel najvišji plačni razred, ki ga zasedata predsednika republike in vlade. V Visokošolskem sindikatu Slovenije upamo, da bo čim manj sindikatov sodelovalo pri tej sramoti.
V Ljubljani, Mariboru in Kopru,
6. 10. 2022
Za Visokošolski sindikat Slovenije,
dr. Gorazd Kovačič, predsednik