MIZŠ je takoj po začetku mandata 2022-2026 pripravilo novelo Zakona o visokem šolstvu, ki naj bi uredila pravne vrzeli, na katere sta opozorila ustavno in računsko sodišče: določitev visokošolske javne službe, določitev možnosti pravne subjektivitete članic univerz, delovno mesto, na katerem lahko dekan opravlja funkcijo, in vodenje evidenc podatkov v bazi eVŠ. Predstavnik VSS v delovni skupini je opozarjal, da so določbe o pravni subjektiviteti članic univerze, ki so namenjene zakonskemu pokritju ureditve UL, preohlapne.
1.) Ne določajo, čemu je lahko namenjen poslovni presežek iz tržne dejavnosti (medtem ko skušajo kritje izgube v njej prevaliti na državo), in zdi se, da je takšno besedilo namenjeno temu, da prepreči financiranje primanjkljaja pri opravljanju javne službe s presežki iz tržne dejavnosti. 2.) Prav tako novela ne določa, kakšen pravni status pravzaprav imajo članice univerze, kadar imajo po statutu univerze pravno subjektiviteto pri izvajanju tržne dejavnosti. Kaže, da ne bodo imele statusa javnega zavoda, temveč neki sui generis status, kar vodi v vrsto nejasnosti in zapletov. Med drugim to lahko pomeni izključitev iz javnega plačnega sistema, glede na to, kako njegov veljavnost določa 2. člen ZSPJS. 3.) Pokritje komercialnih interesov v visokem šolstvu novela nadgrajuje s členom brez posebne obrazložitve, ki omogoča ustanavljanje podjetij v lasti visokošolskih zavodov.
Po mnenju VSS novela prinaša opustitev koncepta javne univerze kot neprofitne ustanove.
Delovna skupina za uskladitev besedila novele je v septembru 2022 ekspresno zaključila z delom na vsega dveh sejah. Pripombe predstavnika VSS niso naletele na posluh. MIZŠ je besedilo brez bistvenih popravkov poslalo v javno obravnavo. V tej je VSS 14. 10. 2022 podal naslednje pripombe:
"V javnost posredovani Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, 29. 9. 2022 (EVA 2022-3330-0117) naj bi bil po zagotovilih predlagatelja predvsem odgovor na pravne negotovosti, ki sta ju v preteklosti zaznala ustavno in računsko sodišče. To drži v vseh primerih razen v enem: v noveli se je naknadno, v drugem krogu razprave v delovni skupini, pojavil tudi člen, ki univerzam omogoča ustanavljanje gospodarskih družb kot posebnih pravnih oseb. Ta člen ni le ohlapen (obrazložitve npr. sploh nima), temveč dobro ponazarja interesno pristranskost predlagateljev, ki so se v noveli omejili na tematike v interesu komercialnih dejavnosti znotraj univerze, problematike, ki zadevajo akademsko skupnost samo, pa so odložili v nedoločeno prihodnost.
Predvsem pa moramo
izraziti zadržano stališče do predlagane ureditve pravne subjektivitete
univerze in članic. V primeru, ko bi se posamezna univerza (s tem je najbrž
mišljena predvsem ali samo UL) odločila, da na podlagi novele članicam
statutarno podeli samostojno subjektiviteto na področju "tržnih"
dejavnosti, se lahko s tem zamegli sam pojav presežka. Ta se namreč po Zakonu o
zavodih (48. člen) sme uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, pri
čemer je jasno, da je presežek mogoče opredeliti šele na podlagi celotne
bilance. Tak je bil tudi smisel 78. člena ZVIS, ki se z novelo črta. Zdi se, da
skuša novela v 6.b členu to ključno problematiko zaobiti
z ločevanjem presežkov v "javni" in "tržni" dejavnosti, pri
čemer o namembnosti "tržnih" presežkov ne pove ničesar. Neprepričljivost
ločevanja postane očitna z 10. odstavkom, ki hipotetični problem primanjkljaja,
nastalega v tržnih dejavnostih, prelaga na ustanovitelja, torej državo.
Menimo, da novela
vprašanja ne rešuje na pregleden način, saj v primeru dejavnosti, ki niso javna
služba, sploh ne opredeljuje razmerja med univerzo kot zavodom in članico.
Članica bi imela po novi dikciji nekakšno ne povsem jasno določeno dvojno
subjektiviteto, ki bi temeljila zgolj na lastnem transakcijskem računu. Pri tem
tudi ni jasno, kakšne bi bile posledice 2. odstavka spremenjenega 10. člena, da
članice niso posredni proračunski uporabniki, kadar izvajajo tržno dejavnost. Glede
na 1. točko 2. člena ZSPJS bi to pomenilo izvzem iz javnega plačnega sistema.
Upamo, da bosta
Vlada in Državni zbor kot ustanovitelj državnih univerz skupaj s svojimi
pravnimi službami tem problematikam posvetila dovolj pozornosti, saj se ob vseh
pravnih negotovostih, ki jih novela na novo ustvarja, pojavlja neprijeten
občutek, da Slovenija s to novelo dokončno opušča koncept javne univerze kot
neprofitne ustanove."
Gradiva so dostopna na tej povezavi.