Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat
Univerze v Mariboru pozorno spremlja dogajanje, povezano z objavo
revizijskih in drugih poročil o poslovanju Univerze v Mariboru. Po objavi
dolgo napovedovanega »neodvisnega« revizijskega poročila, ki ga je
univerza naročila pri zasebnem inštitutu za finance in računovodstvo in za
katerega se je navkljub drugačnim napovedim izkazalo, da ni revizija, temveč
mnenje, ter po današnji obravnavi na Upravnem odboru se je potrdila
bojazen, da se vodstvo UM nima resnega namena ukvarjati z vsebino
očitkov o njenem poslovanju. Namesto tega svojo vest in javnost miri
z ugotovitvami, da z izjemo napačno izbranega arhitekta pri
prenovi ene od stavb vsebinskih kršitev praktično ni bilo, minimalna formalna odstopanja
pa bo odpravila centralizacija, in to na ustanovi, na kateri o ključnih
finančnih in drugih vprašanjih že zdaj odloča
zelo ozek krog (vedno istih) ljudi. Tudi današnja obravnava na
upravnem odboru, ki so jo s sklicevanji na zaupne podatke in varstvo podatkov
zaprli za javnost, in to s soglasjem predstavnic ministrstva, potrjuje, da smo
priča samo še eni v vrsti univerzitetnih afer, ki je zatresla institucijo,
zgodilo pa se ni nič. Upravni odbor je sicer dolgo razpravljal, vendar ni
zmogel ničesar drugega, kot da je rektoratu samemu predlagal ponovni pregled
stanja – in sicer »najkasneje« (!) do junija 2020.
Vodstva univerz že
dolgo neuspešno opozarjamo, da na univerzah nemoteno delujejo
posamezniki, ki preko svojih zasebnih podjetij, avtorskih
in podjemnih pogodb v zasebne žepe prelivajo izplačila, ki
bi jim bila kot posameznikom brez imena univerze in (brezplačne) uporabe njene infrastrukture
na tako opevanem prostem trgu nedosegljiva. S tem ne nastaja le materialna
škoda, temveč se med splošno javnostjo nepopravljivo
krnita ugled in verodostojnost univerze kot izobraževalne in raziskovalne ustanove. Posebej
zaskrbljujoče je, da si vodstvo Univerze v Mariboru na vse kriplje
prizadeva ščititi izbrance in ohranjati obstoječa razmerja ter
bizantinske prakse, hkrati pa sistematično zavrača odpravo nezakonitosti
in neutemeljenih razlik, ko gre za nižje vrednotenje dela (z nezakonito »faktorizacijo«), neskladje med
nazivi in delovnimi mesti pedagoških delavcev ali neenakopraven
položaj nepedagoških delavcev na različnih članicah.
Rektor namesto konkretnih
ukrepov pričakuje rešitev v predaji dokumentov organom pregona in v novi zakonodaji, kar
je po mesecih prostega teka mogoče komentirati le: Hic Rhodus, hic salta! V
obstoječem sistemu je namreč več kot dovolj vzvodov za
ureditev razmer, a očitno rektorju manjkata volja in pogum,
da bi se soočil z univerzitetnimi mandarini. Ker ob tem najde
čas za pisanje dolgih užaljenih pisem novinarjem, za sestanek s sindikatom pa stežka
najde čas, smo mu primorani javno sporočiti:
1. Od Univerze v Mariboru
pričakujemo, da bo v celoti javno objavila vsa revizijska poročila,
preglede transakcij ter druga poročila in javnosti omogočila, da si sama
ustvari mnenje o upravičenosti ali neupravičenosti izplačil.
2. Ker vodstvo vztraja pri stališču,
da so bila plačila za mentoriranje nalog na Pravni
fakulteti v letu 2016 zakonita – v sindikatu pa se zelo strinjamo, da je
potrebno opravljeno delo tudi plačati, pričakujemo, da bodo delavci tudi na
vseh drugih članicah deležni plačila, seveda po jasnih pravilih, ki bodo
upoštevala sorazmerni delež opravljenega dela na ravni posameznika. V tej
zvezi pričakujemo tudi ustrezno posredovanje ministrstva.
3. Ker rektorjeva prioriteta
očitno ni odprava nezakonite faktorizacije ter pri delu zaposlenih
tako še vedno ni vzpostavil zakonitega stanja, težko kredibilno govori o potrebnosti
različnih dodatnih izplačil (kot obliki nagrajevanja), saj ponovno veča
razkorak med zaposlenimi na isti pravni osebi in pri istem delodajalcu. V zvezi
s to problematiko bo torej sindikat prisiljen uporabiti pravne postopke (kot v
primerih neizplačevanja nadobveze in neizvajanj napredovanj, ki so UM nazadnje
stale okoli 8 milijonov evrov) javnost pa že zdaj obveščamo, da odgovornost za
materialne posledice pravnih postopkov v v celoti nosi izključno vodstvo
univerze oz. rektor kot varuh zakonitosti.
4. Skupščina Visokošolskega sindikata
Slovenije je sprejela jasno stališče, da sindikat ne podpira zakonodajnih
sprememb, na katere po izjavah na organih UM sodeč stavi rektor in ki bi
legalizirale in legitimirale obstoječe prakse. Nasprotno, rešitev vidimo v
še večjem poenotenju in uporabi legalnih načinov nagrajevanja znotraj
obstoječega plačnega sistema, pri čemer favoriziranje profitnih dejavnosti na
ustanovi, kot je univerza, ne pride v poštev. Če ministrstvo s svojimi
deklariranimi stališči o družbeni vlogi javnih univerz in transparentnosti
njihovega delovanja misli resno, od njega pričakujemo, da ne bo uzakonjalo
dodatnih privilegijev (npr. v obliki t. i. dvojnih plač) in
spodbujalo podivjane pridobitne logike, ki univerze preobraža v
(polzasebna) podjetja. Namesto da frazari o avtonomiji in prek svojih
predstavnikov pomaga zapirati seje organov za javnost, naj ministrstvo dejavno
prevzame svoj del odgovornosti, ali pa naj se zamisli in potegne ustrezne
politične konsekvence.
red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega
sindikata Slovenije
izred. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS
na Univerzi v Mariboru
Maribor, 21. 11. 2019