Odziv VSS na Nakvisov predlog Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.
V VSS se odzivamo na predlog Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (v nadaljevanju: Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov), ki je bil 20. 3. 2023 objavljen na spletni strani Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).
Namen predlaganih dopolnitev pozdravljamo, saj naslavlja diskriminacijo dela zaposlenih, ki ne morejo opraviti 3 mesečnega neprekinjenega delovanja v tujini. V sindikatu si že dlje časa prizadevamo za rešitev tega problema, vendar do sedaj za to še ni bilo posluha.
K predlogu Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov podajamo naslednje pripombe:
Nobena od alinej prvega odstavka novega 35.a člena Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov neposredno ne vključuje niti staršev mlajših otrok, ki so samohranilci, niti staršev, katerih otroci zaradi njihovega zdravstvenega stanja potrebujejo kontinuirano in nemoteno zdravstveno oskrbo. Tovrstne situacije bi se sicer lahko razumele kot “druge specifične življenjske okoliščine” dovoljenih izjem, ki jih ureja tretja alineja prvega odstavka novega 35.a člena Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov, vendar pa je ta opis nedorečen in podvržen presoji posameznega visokošolskega zavoda, kar bi lahko vodilo do neenakopravne obravnave kandidatov različnih visokošolskih zavodov. Poleg tega na visokošolskih zavodih običajno ni zaposlenih strokovnjakov, ki bi lahko strokovno presodili, katera življenjska okoliščina, povezana s skrbjo za otroke, je lahko dovolj “specifična”, da opraviči izjemo.
Z namenom enakopravne obravnave, pa tudi enakopravnosti na podlagi spola, saj je skrb za otroke pogosto žal še vedno nesorazmerno obremenjujoča za matere, predlagamo, da se med možne izjeme vključi dodatne 3., 4., in 5. alinejo, ki glasijo:
“- kandidatom, ki negujejo in varujejo hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke,
- kandidatom, ki so ves čas zadnjega izvolitvenega obdobja negovali in varovali otroka, mlajšega od 18 let, s katerim so živeli sami (t.i. starši samohranilci)
- kandidatom, ki so ves čas zadnjega izvolitvenega obdobja negovali in varovali otroka do osmega leta starosti.”,
sedanja 3. alineja prvega odstavka novega 35.a člena Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov pa postane 6. alineja.
Meja 8 let je izbrana v skladu z novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. L. RS, št.153/22), ki starost osem let določa kot starost otroka, do katere imajo starši določena podaljšanja in pravice (npr. delo s krajšim delovnim časom) in na osnovi tega, kdaj gre lahko otrok sam v šolo in po našem mnenju predstavlja skrajno spodnjo mejo starosti otroka, ki bi bila pogoj za to, da je kandidat oziroma kandidatka upravičena do drugačnega načina izpolnjevanja pogoja 3 mesečnega neprekinjenega delovanja v tujini.
Ljubljana, 3. 4. 2023