Visokošolski sindikat Slovenije ostro nasprotuje noveli Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) in podzakonskim aktom, s katerimi vlada po hitrem postopku uvaja neposredno kršenje načela o enakem plačilu za enako delo ter ustvarja nova nedopustna plačna nesorazmerja zaposlenih v javnih organizacijah na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti.
Vlada se je odločila za sprejetje novele ZZrID po skrajšanem postopku. Z njenim 18. členom širi možnost izplačevanja dvakratnika osnovne plače za raziskovalce na vse tiste javne zavode, ki imajo sklenjeno pogodbo za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti. Novela zakona širi nabor možnosti za višje plače s tržnih in različnih evropskih projektov še na »posebne projekte nacionalnega značaja«, financirane iz slovenskega proračuna, ki pa v zakonu niso opredeljeni niti okvirno. Določil jih bo ministrov pravilnik.
Osnovni
namen vključitve »posebnih projektov nacionalnega značaja« v zakon je zelo
nazoren. S tem želi predlagalec zakona ustreči apetitom akademske oblasti in zaobiti
evropsko uredbo (Uredba (EU) 2021/695 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 28. 4. 2021), ki izrecno določa, da plače za
delo v evropskih projektih ne smejo presegati plač osebja v nacionalnih
projektih. Nadvse predrzno je, da se javno objavljeni osnutek Pravilnika k 64.
členu ZZrID pri tem celo sklicuje na evropsko uredbo. A to še ni vse. Če so vir
za plačo raziskovalca, zaposlenega v javnem zavodu tržna sredstva, »evropska«
sredstva, v primeru »posebnih projektov nacionalnega značaja« pa celo slovenska
sredstva, pravilnik določa umestitev raziskovalca v najvišji plačni razred
znotraj delovnega mesta (napredovanje za do 10 PR) in pomnožitev osnovne plače
delavca s količnikom, ki lahko znaša tudi 2. Posledično se bo lahko plača dveh
raziskovalcev z enakim nazivom, ki v isti pisarni opravljata enako delo ali raziskujeta
v istem laboratoriju, razlikovala za faktor 3!
Konkreten
primer: znanstveni sodelavec, zaposlen na projektu ARRS, bo uvrščen v 47. PR in
bo njegova osnovna plača znašala 2.795,64€; znanstveni
sodelavec, zaposlen na »pravem viru«, pa bo avtomatično uvrščen v 57. PR (4.138,22 €), njegova osnovna plača pa bo še dodatno pomnožena s faktorjem do 2 (8.276,44
€).
Vlada s
tem kaže vso svojo dvoličnost in sprenevedavost, saj na eni strani zagovarja
načelo enakega plačila za enako delo in se navidezno zavzema za odpravo plačnih
nesorazmerij, po drugi pa s sprejemanjem zakonskega akta po skrajšanem postopku
(!) skupini zaposlenih v javnem sektorju odpira vrata za izstop iz sistema
javnih plač in ustvarja nova nesorazmerja ne le znotraj dejavnosti, temveč celo
znotraj iste organizacije. Pri tem posebej ostro obsojamo njen poskus, da bi si
navkljub opozorilom Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora prilastila pristojnost
zakonodajne veje oblasti ter zaobšla ustavna načela pravne varnosti, splošne
enakosti pred zakonom in legalitete (2., 14. in 120. člen Ustave RS) in
evropsko uredbo.
Visokošolski
sindikat bo tako kot doslej za vse zaposlene na univerzah ne glede na plačno
skupino uveljavljal in zagovarjal načelo enakega plačila za enako delo kot tudi
uveljavitev pravičnih plačnih razmerij.
Ministrico
za javno upravo, ki je odgovorna za uveljavitev nove plačne reforme, pozivamo,
da se javno opredeli do 64. člena ZZrID, do predloga njegove novelacije in do
osnutka pravilnika, ki ga ta predvideva.
Ministra
za visoko šolstvo, znanost in inovacije pozivamo, da pojasni, v čem konkretno
se »posebni projekti nacionalnega značaja«, ki odpirajo vrata za izstop iz
plačnega sistema in višjim plačam, razlikujejo od običajnega temeljnega oziroma
aplikativnega projekta.
Obravnava
predloga zakona na seji Odbora za znanost, kulturo in mladino Državnega Zbora
je predvidena 7. 3. 2023. Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost šport in
mladino Državnega sveta je predlog zakona že soglasno podprla na seji 2. 3. 2023.
V
Ljubljani, Mariboru in Kopru, 5. 3. 2023
Predsedstvo
Visokošolskega sindikata Slovenije