POGAJALSKA SKUPINA REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Gregorčičeva 20, 25
1000 Ljubljana
Datum: 16. 1. 2020
ZADEVA: ZAHTEVA ZA UVEDBO NAZIVOV ČETRTE
STOPNJE NAZIVOV IN POVEČANJE ŠTEVILA PLAČNIH RAZREDOV, V KATERE JE MOGOČE
NAPREDOVATI NA DELOVNEM MESTU
Spoštovani!
V Pogajalski skupini
reprezentativnih sindikatov javnega sektorja smo z velikim zanimanjem
spremljali objave na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in
šport v času božičnih in novoletnih praznikov, ki so spremljale pripravo,
usklajevanje in nazadnje 8.1.2020 tudi podpis Dogovora o izvrševanju
stavkovnega sporazuma o prenovi kariernega razvoja zaposlenih v vzgoji in
izobraževanju, ki naj bi omogočil lažje napredovanje v najvišji naziv in
predstavljal podlago za uvedbo novega, četrtega naziva v tej dejavnosti.
Na dosedanjih pogajanjih med
Vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja je bilo sicer razumeti,
da tudi vladna pogajalska skupina Analizo možnosti kariernega napredovanja
javnih uslužbencev razume na način, da je potrebno zmanjšati razlike med
različnimi sistemi napredovanja v nazive in zlasti nasloviti razlike, do
katerih prihaja med delovnimi mesti, na katerih je možno napredovanje v nazive,
in delovnimi mesti, kjer možnosti napredovanja v nazive ni in so posledično
možnosti za napredovanje z vidika hitrosti in preskokov plačnih razredov
manjše. Takšna dejstva namreč izhajajo iz omenjene analize in edino smiselno bi
bilo, da bi analiza kot celota (in ne njeni morebitni parcialni deli) predstavljala
enega od temeljev za sprejemanje odločitev na področju sprememb plačnega
sistema, pri čemer je seveda potrebno imeti pred očmi razmerja med vsemi skupinami
zaposlenih v javnem sektorju.
Ker pa očitno Vlada ugotovitvam
svoje analize ne namerava slediti, pozdravljamo njen pogumen korak v smeri
vzpostavitve nove stopnje nazivov v javnem sektorju in ugotovitev, ki jo je ob
podpisu omenjenega dogovora izjavil minister, da je potrebno podaljšati
karierni razvoj učiteljev, ki so tako kot številni drugi zaposleni v javnem
sektorju javni uslužbenci. Z ministrom se strinjamo in dodajamo, da bi moral
biti karierni razvoj, tako z vidika hitrosti, kot tudi z vidika razpona plačnih
razredov, ki jih je iz naslova napredovanja mogoče doseči, primerljiv tudi med
posameznimi skupinami javnih uslužbencev.
V Pogajalski skupini
reprezentativnih sindikatov javnega sektorja zato zahtevamo, da Vlada nemudoma
pripravi vse potrebno za uvedbo četrte stopnje naziva v vseh dejavnostih, kjer
se pojavljajo delovna mesta, na katerih je možno napredovanje v nazive oziroma
večji razpon plačnih razredov med posameznimi nazivi v primerih, ko uvedba
četrtega naziva ni možna ali smiselna. Hkrati zahtevamo ustrezno spremembo
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo zaposlenim na delovnih mestih,
na katerih ni mogoče napredovati v nazive (npr. delovna mesta plačne skupine J,
zaposleni v dejavnostih zdravstva, obvezne socialne varnosti, varstva narave
itd.), omogočila napredovanje na delovnem mestu za največ 15 plačnih razredov,
da bi bile njihove možnosti napredovanja na delovnem mestu primerljive z
zaposlenimi na delovnih mestih, na katerih je mogoče napredovanje v nazive.
Glede na to, da se bo ob tovrstnih predlogih nujno moralo odpreti vprašanje
pogojev za napredovanje v nov naziv, posledično pa najbrž tudi za napredovanje
v obstoječe nazive, je takšen predlog tudi odlična priložnost, da se ob
sodelovanju sindikatov skušajo poenotiti nekatere razlike v zahtevnosti pogojev
za napredovanje v višji naziv, zaradi katerih danes prihaja do razlik v javnem
sektorju.
Pričakujemo tudi, da možnosti
napredovanja tako v šolstvu kot tudi na drugih področjih ne bodo odvisne od
razpoložljivosti (ne)proračunskih virov in posameznikovega položaja v
hierarhični strukturi. Sporni primeri, ko si zgolj vodilni sloji pri
delodajalcih javnega sektorja zagotavljajo dodatna plačila prek civilnih
pogodb, obstajajo že zdaj. Najnovejši predlogi o »dvojnih plačah« v
raziskovanju in visokem šolstvu pa ne bi pomenili samo nadaljnjega in
nepredvidljivega razpadanja plačnega sistema, ampak še dodatno razslojevanje
glede na umeščenost v hierarhijo. Zato poudarjamo, da morata biti v javnih
službah edini merili nagrajevanja (del katerega je tudi napredovanje) obseg in
kakovost dela.
Če za zaključek parafriziramo
izjavo ministra za izobraževanje, dr. Jerneja Pikala ob podpisu dogovora, ni
prav, da javni uslužbenci, ki dosežejo najvišji naziv po 20 do 22 letih delovne
dobe, ne morejo več napredovati, zato bi si v pogajalski skupini
reprezentativnih sindikatov javnega sektorja želeli, da javni uslužbenci še
bolj vlagajo vase, saj se to na koncu pozna pri delu javnih uslužbencev in
zadovoljstvu prebivalcev. Tako kot si minister želi, da bi tokratnim spremembam
sledili tudi ostali deli kariernega sistema v vzgoji in izobraževanju, pa si v
pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja želimo in
zahtevamo, da tem spremembam sledijo oziroma se vzporedno na enak način
napredovanje omogoči tudi javnim uslužbencem v ostalih delih javnega sektorja.
Ob enakih merilih takšna enaka obravnava ne bi smela biti vprašljiva, ampak samoumevna.
Ko smo že pri enaki obravnavi,
nenazadnje izražamo tudi pričakovanje, da bo Vlada enako resno pristopila tudi
k realizaciji tistih točk stavkovnega sporazuma med Vlado in reprezentativnimi
sindikati javnega sektorja iz decembra 2018, ki do danes ostajajo
nerealizirane. Še več, opozarjamo na to, da Vlada nekatere točke omenjenega
sporazuma tudi izrecno krši (npr. glede pogajanj o odpravi še preostalih
varčevalnih ukrepov, glede zagotavljanja sredstev za stroške dela, ki izvirajo
iz dogovora (zlasti recimo glede RTV), glede podanih zavez o vsebini in načinu
usklajevanja Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski
vojski v plačne razrede, glede sprejema standardov in normativov v zdravstvu,
itd.), krši pa v več točkah tudi nekatere druge stavkovne sporazume, ki jih je
sklenila (npr. s Sindikatom policistov Slovenije).
V pričakovanju, da bodo zahteve
iz tega dopisa predmet naslednje seje pogajalske komisije, vas lepo
pozdravljamo,
vodja
pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja