petek, 6. april 2018

Poziv sindikatom KSJS k sodelovanju



Po številnih razočaranih odzivih, ki so nam jih zaposleni na univerzah posredovali ob zastoju pogajanj, smo štirim sindikatom iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja naslovili naslednje pismo - v upanju, da bi bili sindikati sposobni preseči ozke interese in se povezati v enotnem prizadevanju za boljši položaj zaposlenih, a tudi za boljše materialne pogoje dela. Naša prizadevanja bodo še naprej uravnotežena: ob visoki gospodarski rasti morajo plače navzgor, obenem pa zahtevamo tudi boljše pogoje za študij in raziskovanje. Ne pristajamo na razmere, ko so nižje ravni izobraževanja financirane v celoti, univerze pa so v velikem delu prepuščene same sebi.
 
---
Visokošolski sindikat Slovenije
Trg OF 14
1000 Ljubljana


Poziv sindikatom iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja k sodelovanju


Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Policijski sindikat Slovenije


Spoštovane kolegice in kolegi,

V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) se ne želimo več udeleževati javnih polemik o odgovornosti za prekinitev pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja. Zaposleni in javnost imajo na razpolago vsa ključna dejstva, na podlagi katerih si lahko mnenje ustvarijo sami. Po našem prepričanju je za prodor ozko interesne, občasno že darvinistične tekmovalnosti med poklicnimi skupinami odgovorna predvsem vlada dr. Mira Cerarja, ki je nekaterim po njenem mnenju »močnim« skupinam, kot so zdravniki in policisti, oportunistično in nenačelno namenila nekatere neutemeljene privilegije. S tem je sprožila plaz, pred katerim se je predsednik vlade tik pred volitvami preračunljivo umaknil in "vroči kostanj" prepustil naslednji vladi. Nepoučenemu posamezniku, ki dogajanja ne spremlja, a je spričo gospodarske rasti pričakoval izboljšanje svojega materialnega položaja, bi se lahko zdelo, da sindikati zanj niso naredili ničesar. Glede na trenutni rezultat bi imel v veliki meri prav.

V VSS na enotni plačni sistem ne prisegamo zato, ker bi se nam trenutna ureditev zdela idealna. V enotnem sistemu, ki ga je vlada začela nepremišljeno rušiti, smo ves čas videli predvsem oporo za enotno nastopanje zaposlenih v javnem sektorju in mehanizem, ki spodbuja k solidarnosti. Poleg tega smo izhajali iz načelnega prepričanja, da morajo med plačami javnih uslužbencev vladati smiselna razmerja. Kompromisni predlog naše koordinacije, ki ga je vlada tako rekoč sprejela in ga odslej razumemo kot absolutni minimum, bi pomenil zvišanje vseh plač (razen zdravniških) za 2-3 plačne razrede (8-12%). Pri tem bi se plače visokošolskih učiteljev, ki jim kolektivna pogodba zagotavlja enake plače kot zdravnikom specialistom, zvišale nekoliko bolj, za 3 PR. Res je sicer, da so si zdravniki izborili zvišanje za povprečno 5 PR, vendar samo teoretično, saj še vedno velja omejitev najvišje plače na 57. plačni razred. Pri tej omejitvi bomo v sedanjih razmerah vztrajali.

Ker so zdravniški privilegiji porušili razmerja v celotnem sistemu, želimo najmanj za 2 plačna razreda izboljšati tudi plače v drugih skupinah, na univerzah zlasti v skupini J (tehnični in administrativni delavci).

Pri učiteljih v osnovni in srednji šoli smo na lastno pobudo predlagali dodaten plačni razred za razredništvo. To je bilo mišljeno kot koncesija SVIZ-u, saj smo iskreno želeli priti do dogovora z vlado. Nasprotovali pa smo dodatnemu zviševanju plač učitelja svetovalca in svetnika, saj ne vidimo razloga, da bi npr. učitelj tujega jezika v osnovni šoli še bolj kot zdaj prehiteval lektorja, ki na univerzi izobražuje učitelje tujih jezikov, ali pa asistenta medicine s specializacijo, ki izobražuje zdravnike in bi lahko bil kot zdravnik že ta hip 16 plačnih razredov višje.

V trenutnem položaju, ko smo realno dosegli le manjši dvig plač zaposlenih do 26. plačnega razreda, pogajanja pa so zastala, se nam zdi nujno, da skušamo tudi med sindikati obnoviti enotnost, ki nam je v preteklosti pomagala omejevati samovoljo strankarske politike. Sogovornik sindikatov je Vlada RS ne glede na strankarsko sestavo; v razmerah, ko so lokalne politične elite vedno bolj marionete v rokah globalnega kapitala, se nam zdi pogubno razmišljanje, da je odstop nekega predsednika vlade usoden dogodek, ob katerem se je treba nemo sesesti in sprijaznjeno čakati na novega vladarja. Vsaj v VSS so odzivi članstva povsem drugačni: članstvo je ogorčeno nad mislijo, da bi nas predsednik vlade s poceni predvolilno potezo "zamrznil" za tri mesece in nato še za 100 dni "miru", ki jih bo zahtevala naslednja vlada. Predvolilna poteza predsednika vlade se zdi prepričljiva in načelna zgolj zato, ker jo sindikati s svojimi rivalstvi potrjujejo. Če bi bili sposobni ta rivalstva za hip preseči, bi se odstop v trenutku razblinil v to, kar je: slepilni manever. Predpogoj za skupen nastop pa je argumentirana razprava, v kateri bi si izmenjali mnenja o stališčih, ki so imela doslej zelo pavšalno obliko (npr. "učitelji za 500 evrov zaostajajo za javno upravo", "poklic policista je odgovornejši od vojakovega" ipd.). Tovrstne zahteve bi učinkovale veliko bolj prepričljivo, če bi jih bili sposobni utemeljiti s konkretnimi primerjavami in predlagati popravke pri čisto določenih primerljivih delovnih mestih. Prepričani smo, da bi ob takem pristopu med sindikati prevladala racionalnost in bi bili sposobni v strpnem dialogu ustvariti predlog s prepričljivo večinsko podporo. Če skupnega predloga zaradi ozkih interesov ne bomo sposobni oblikovati, bodo napetosti med sindikati ostale, delavci pa bodo razočarani in prikrajšani.

Poleg tega vaši konfederaciji in vsem sindikatom javnega sektorja predlagamo, da več pozornosti posvetimo naši odgovornosti do uporabnikov in se dosledno zavzamemo za proračunsko financiranje plačnih dvigov. Menimo, da bi morali enako pozornost kot plačam posvetiti tudi drugim pogojem dela, ki vplivajo na kvaliteto storitev, in se skupaj zoperstaviti prelaganju stroškov na uporabnike. Prav v času, ko se bodo strankarske elite obredno menjavale, bi morali ljudem jasno pokazati, da se sindikati morda še edini organizirano zoperstavljamo plenilski politiki, ki ji potrebe ljudi predstavljajo nepotreben strošek. 

Če tega konceptualnega obrata ne bomo zmogli, nas bodo ljudje upravičeno in še v večji meri dojemali kot interesne združbe, ki jih druži zgolj grob materialistični interes.

V pričakovanju novih pobud za sodelovanje vas lepo pozdravljamo,


Ljubljana - Maribor - Koper, 6. 4. 2018


za stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije
prof. dr. Marko Marinčič, prof. dr. Marija Javornik Krečič, doc. dr. Gorazd Kovačič in doc. dr. Elizabeta Zirnstein