Rektorske volitve UL 2025

 

VSS – Sindikat UL je kandidatkama in kandidatu za rektorico/rektorja UL zastavil naslednja vprašanja, da bi pomagal članicam in članom pridobiti boljši vpogled v njihove programe in stališča.

1.) V čem vidite pomen normativov NPO?

2.) Kaj menite o ideji, da bi bilo vrednotenje poučevanja malih skupin študentov faktorizirano s faktorji pod 1, zaradi česar bi bil normativ učitelja višji od 6 ur tedensko oziroma normativ asistentov višji od 10 ur tedensko?

3.) Ali ima univerza po vašem mnenju odgovornost, da zaposlenim zagotovi materialna sredstva za temeljno raziskovalno in umetniško delo, s katerimi razpolagajo individualno?

4.) Kako bi uredili delovnopravni položaj prekarnih pedagogov, ki opravljajo delo na UL samo na podlagi avtorskih pogodb in nimajo varnih zaposlitev drugje?

5.) Kako bi zagotovili stabilizacijo zaposlitev čistih raziskovalcev, ki so zaposleni na začasnih, projektno financiranih pogodbah o zaposlitvi? Kakšno je vaše mnenje o učinkovitosti premostitvenih skladov, ki so bili ustanovljeni za ta namen?

6.) Med strokovnimi delavci je v zadnjih letih veliko fluktuacije, s čimer izgubljamo kontinuiteto znanja. V čem vidite vzroke zanjo? Kako bi lahko UL postala bolj zaželen in konkurenčen delodajalec strokovnih delavcev?

7.) Kakšno je vaše mnenje o elektronskem evidentiranju ne le prisotnosti, temveč tudi prihodov na delo in odhodov z dela akademskih in strokovnih delavcev?

8.) Kako je treba po vašem mnenju izboljšati položaj članic UL s finančnimi težavami?

9.) Ali podpirate, da si članice UL medsebojno posodijo prihranjena sredstva, če vlada še v maju ne bo zagotovila dodatnih proračunskih sredstev za stroške plačne reforme in bo univerzi zmanjkalo centralnih sredstev za interventno ohranjanje likvidnosti finančno šibkejših članic?

10.) Kako in kam naj UL prednostno usmerja dodatna kosovna sredstva za študijsko dejavnost, ko bo na podlagi novega Zakona o visokem šolstvu v prihodnjih letih začelo hitro naraščati proračunsko financiranje?

11.) S sprejemom aneksa h KPVIZ je sobotno leto postalo pravica visokošolskih učiteljev, ki jo je delodajalec dolžan zagotoviti. Kakšne korake nameravate kot rektor(ica) narediti, da se bo ta pravica začela tudi dejansko izvajati?

12.) V tem rektorskem mandatu je UL določila pravila in instrumente upravljanja s pasovnimi sredstvi za znanstvenoraziskovalno dejavnost, pri čemer je predvideno njihovo korigiranje glede na dosedanje izkušnje. Kako jih ocenjujete in kako bi jih korigirali?

13.) Za kakšen sistem merjenja znanstvenoraziskovalne uspešnosti posameznikov, raziskovalnih skupin in institucij se zavzemate?

14.) V čem vidite pomen razvoja sistema mikrodokazil za UL?

15.) Ali je po vašem mnenju za visoko šolstvo dobro ali slabo, da je del enotnega plačnega sistema v javnem sektorju? Bi se zavzeli za izstop iz tega sistema?

16.) Ali menite, da je za visoko šolstvo dobro ali slabo, da zanj velja delovnopravna norma o zaposlovanju visokošolskih pedagogov in raziskovalcev za nedoločen čas?

17.) Kaj menite o ideji, da bi po več ponovnih izvolitvah vsi nazivi postali trajni?

18.) Vlada je v zadnjem predlogu novega ZViS iz začetka marca spremenila dolgo časa usklajeno določbo, po kateri imajo lahko članice univerze samostojno pravno subjektiviteto samo za izvajanje tržne dejavnosti. Po novem bi jim lahko univerza kot podizvajalkam delegirala izvajanje javne službe. Kaj menite o tem? Katere dobre in katere tvegane plati te ureditve vidite?

19.) Kakšno je vaše mnenje o učinkih Pravilnika UL o izogibanju nasprotju interesov, s katerim je UL skušala regulirati delo in dejavnost zaposlenih zunaj matičnega delodajalca? Ali bi ga bilo potrebno spremeniti in kako?

20.) Ena od vas je objavila imena dela svoje prorektorske ekipe, ostala dva ne. Koga od protikandidatov/-k, ki bi v prvem krogu volitev zasedel tretje mesto, bi bili pred drugim krogom pripravljeni povabiti v svojo prorektorsko ekipo?

Odgovori kandidatk in kandidata za rektorico/rektorja UL so objavljeni tule.

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru v podporo Večerovim novinarjem

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru v podporo Večerovim novinarjem

V Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu Univerze v Mariboru (VSS SUM), z veliko zaskrbljenostjo spremljamo novice o novih odpuščanjih v časopisu Večer. Gre za nadaljevanje prakse lastnikov, ki z odločitvami kažejo na odsotnost zavedanja o pomenu kakovostnega novinarstva in odgovornosti, ki jo mediji nosijo v družbi. Takšni ukrepi ne le ogrožajo delovna mesta, temveč tudi spodkopavajo temelje neodvisnega in kritičnega poročanja, ki sta ključna za delovanje demokratične družbe.

Še zlasti smo ogorčeni, ker se ukinja samostojno uredništvo sobotne priloge Večera, ki je vedno veljala za intelektualen presežek in je prinašala najbolj kvalitetno branje, kar kaže na trende tabloidizacije časopisa. Kakovostni mediji so nepogrešljivi za obstoj informirane javnosti in zdrave države. Še posebej v severovzhodni Sloveniji je Večer že desetletja pomemben posrednik kakovostnih vsebin, ki odražajo lokalne in širše družbene teme. Z odpuščanji in krčenjem sredstev za novinarsko delo nastaja opustošen medijska krajina, ki slabša dostop do raznolikih in verodostojnih informacij.

V sindikatu izražamo polno podporo odpuščenim delavcem ter pozivamo lastnike in odločevalce, naj prepoznajo družbeno vrednost novinarstva in prenehajo z ukrepi, ki ogrožajo njegovo prihodnost. Podobno kot mi se tudi novinarski sindikat na svojem področju trudi za ohranitev dostojnih delovnih pogojev in kakovostnih medijev, ki jih naša družba še kako potrebuje.

Ob tem želimo dodati, da se odpuščanja dogajajo ob istem času, kot se je to zgodilo dr. Frideriku Klampferju na Filozofski fakulteti v Mariboru. Dogajanje kaže na številne podobnosti, želimo pa opozoriti, da je Večer vestno pokrival dogajanje in objavil izmenjavo številnih osebnih in drugih stališč. Ne znamo si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če tega v družbi več ne bo. Če sklenemo: odpuščanje novinarjev pri Večeru je kot umor glasnika slabih vesti: ko enkrat odstraniš tistega, ki opozarja na težave, nihče več ne izve, da je bil umor sploh storjen. Če počasi ukinemo kakovosten Večer, ne bomo izgubili le časopisa, ampak tudi oči in ušesa, ki nam sporočajo, kaj se dogaja – vključno z novicami o lastnem pogrebu.

Maribor, 27. 3. 2025

Za VSS SUM

dr. Simon Zupan, predsednik

Izjava ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi dr. Frideriku Klampferju

Izjava ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi dr. Frideriku Klampferju

V Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu Univerze v Mariboru, smo ogorčeni nad odločitvijo Univerze v Mariboru, ki je dr. Frideriku Klampferju, profesorju filozofije na Filozofski fakulteti, odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Formalni razlog za odpoved je domnevna nesposobnost dr. Klampferja, da bi pravočasno obnovil izvolitev v naziv visokošolskega učitelja. Iz skopega obvestila pa ni razvidno, da ključno vprašanje ni postopek izvolitve v naziv, ki še poteka, temveč odločitev univerze, da dr. Klampferju ne podeli dovoljenja za opravljanje dela do zaključka postopka, ki se v tovrstnih primerih praviloma izda rutinsko. Postopek obravnave njegove prošnje za odobritev dovoljenja zbuja močan vtis, da v ospredju niso bili interesi delavca, temveč – nasprotno – vprašanje, kako dr. Klampferju onemogočiti pridobitev dovoljenja. Na to kažeta samovolja in ponižujoča obravnava dr. Klampferja s strani dekana prof. dr. Friša, postopkovne napake in sklicevanje na pravne podlage, ki dr. Klampferju niso bile vročene.

Posebej zgovorni sta naglica in ihta, s katero se je peljal postopek. Za razliko od drugih podobnih primerov, kjer se je delavcem omogočilo, da brez veljavnega naziva in dovoljenja za opravljanje dela po izteku veljavnosti naziva brez vročene odpovedi do zaključka izvolitvenega postopka tudi po več mesecev ostanejo na delovnem mestu in opravljajo druga dela, se je univerza v tem primeru »potrudila« in dr. Klampferju odpoved vročila v dveh tednih.

Pomenljivo je, da se ne dekanu prof. dr. Darku Frišu ne rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču v tem času ni zdelo potrebno dr. Klampferja povabiti na sestanek in se z njim pogovoriti osebno, čeprav na Univerzi v Mariboru dela 32 let, je nosilni steber študija filozofije v Mariboru in eden najvidnejših mariborskih izobražencev s področja humanistike.

Še več: namesto tega je univerza prek zasebne detektivke odpoved vročila komaj polnoletnemu sinu dr. Klampferja, ki ji je po naključju odprl vrata.

Da se je Univerza v Mariboru tako neusmiljeno znesla nad svojim dolgoletnim profesorjem, ki predava – etiko (!), pa je sploh simbolno dejanje, ki največ pove o stanju duha na mariborski univerzi.

Tako kot je veljalo v primerih vseh drugih delavcev, bo Sindikat Univerze v Mariboru tudi dr. Klampferju stal ob strani in mu zagotovil pravno podporo.

V Mariboru, 6. marca 2025

Mag. Andrej Vogrin, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

Dr. Simon Zupan, predsednik Sindikata Univerze v Mariboru

Dr. Boris Vezjak, podpredsednik Sindikata Univerze v Mariboru

Damir Mlakar, podpredsednik Sindikata Univerze v Mariboru