Javni poziv: Ministrstvo za notranje zadeve naj takoj pristopi k spremembi Zakona o tujcih za bivanje tujih študentov v Sloveniji
Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo uradno
razlago nedavnih sprememb Zakona o tujcih (ZTuj-2F). Po teh spremembah in razlagi,
garantna pisma, s katerimi starši ali skrbniki zagotavljajo preživljanje otrok,
ki študirajo v Sloveniji, ne zadostujejo več za izkazovanje zadostnih sredstev
za preživljanje. Po uradni razlagi Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) lahko
tuji študenti v Sloveniji izkazujejo zadostna sredstva za preživljanje s
prihodki ali sredstvi staršev, lastnimi prihodki in sredstvi ali štipendijami
visokošolskih zavodov.
Ta sprememba
pogoja za izkazovanje zadostnih sredstev za prebivanje je slepa za ekonomsko
realnost študentov v Sloveniji, tako slovenskih kot tujih. Dejstvo je, da mora
večina študentov delati, da si lahko financirajo stroške študija in bivanja v
univerzitetnem mestu. Sredstva in prihodki, s katerimi razpolagajo starši ali
zakoniti zastopniki tujih študentov iz držav Zahodnega Balkana, pa so pogosto še
nižja od tistih, ki jih lahko z opravljanjem študentskega dela zasluži študent
v Sloveniji. Po podatkih Eurostata je minimalna plača v Severni Makedoniji 282,
v Črni Gori 331, v Srbiji pa 366 evrov, povprečni mesečni zaslužek dijaka ali
študenta, ki opravlja študentsko delo, pa je v Sloveniji cca. 300 evrov.
Stopnje brezposelnosti v teh državah so višje kot v Sloveniji in ni samoumevno,
da sta zaposlena oba starša študenta. Glede na vse to je precej običajno, da se
tuji študenti v precejšnji meri preživljajo z lastnim delom. Enako velja tudi
za slovenske študente.
MNZ je
zaostrilo pogoje za bivanje in študij tujih študentov v Sloveniji skupaj z
drugimi zaostritvami obravnave tujcev. Tuje študente je z izenačitvijo pogojev
za izkazovanje zadostnih sredstev postavilo ob bok drugim prosilcem za vizo.
Pri tem MNZ nima nobene analize, ki bi kazala, ali sploh obstajajo zlorabe
študentskega statusa med tujimi študenti in ali je le-teh več kot med
slovenskimi. Dejstvo je, da tuji študentje bogatijo študijski proces
pri nas in da njihovo vpisovanje pomeni privabljanje talentov iz regije, ki
bodo lahko ob ustreznih priložnosti ostali v Sloveniji in krepili slovensko
gospodarstvo in neprofitne sektorje.
Sprememba
politike MNZ do tujih študentov spodkopava dolgoletna prizadevanja univerz in
fakultet za vpisovanje talentiranih študentov iz regije. Usmeritev v
internacionalizacijo je opredeljena v vseh razvojnih strateških dokumentih
univerz in države. Podpiralo naj bi jo tudi Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport (MIZŠ), ki pa se v tem primeru ni postavilo v bran
internacionalizaciji in kakovosti slovenskega visokega šolstva, temveč se žal
podreja politikam drugih ministrstev, ki ne razpolagajo z relevantnimi podatki
za področje, ki ga urejajo. Ne vemo, ali se MIZŠ zaveda, da se lahko že jeseni
desetina študentov, ki so vpisani na slovenske visokošolske zavode, prepiše na
druge univerze v tujini. To bi pomenilo nepovratno zapravljeno priložnost za
uvoz možganov, povzročilo bi poslabšanje ugleda Slovenije v svetu in tudi
finančno destabiliziralo nekatere visokošolske zavode. Če MNZ morda ne ve, da
kar desetina študentov v Sloveniji prihaja iz tujine, bi mu to moralo v
medresorskih usklajevanjih razložiti MIZŠ. Žal se zdi, da njegovo vodstvo tudi
tokrat molči ali pa je brez moči.
Podpisniki
izjave ocenjujemo, da so tuji študenti, ki v Sloveniji iskreno iščejo
kakovostno izobrazbo in so sposobni preživeti sami sebe, po krivici postavljeni
pred oviro, ki jim otežuje iskanje boljšega življenja. Populističnim ukrepom,
ki niso podprti z dejanskimi podatki, odločno nasprotujemo in pozivamo MNZ, da nemudoma spremeni intrepretacijo, ki bo takoj
omogočila vsem tujim študentom v Sloveniji, da študij nadaljujejo pod enakimi
pogoji kot do sedaj. Hkrati s tem pa naj MNZ vloži spremembe in dopolnitve
Zakona o tujcih, s katerimi se bo garantno pismo ponovno priznalo kot ustrezen
izkaz zadostnih sredstev za čas študija.
V Ljubljani,
16. 6. 2021
Študentska
organizacija Slovenije,
zanjo Andrej
Pirjevec, predsednik
Visokošolski
sindikat Slovenije,
zanj dr.
Gorazd Kovačič, predsednik