Dopolnilne in avtorske pogodbe za pedagoško delo

108. člen novega Zakona o visokem šolstvu ZViS-1 nedvoumno določa zaporedje oblik pogodb za plačilo pedagoškega dela: najprej zaposlitev z osnovnim normativom NPO, nato pedagoška nadobveza, nato dopolnilna zaposlitev in šele na koncu, če je posameznik kjerkoli že 120% zaposlen, avtorska pogodba.

Že pred uveljavitvijo ZViS-1 so članice s finančnimi težavami "zunanjim sodelavcem", pa tudi "notranjim" zaposlenim, ko so imeli izredno povišanje obsega pedagoškega dela zaradi nadomeščanj, ponujale cenejše avtorske pogodbe namesto dopolnilnih. S tem so nadaljevale tudi v študijskem letu 2025-2026. V sindikatu smo opozarjali, da 108. člen delodajalcem ne dopušča več samovolje in da je treba končno urediti delovna razmerja in zaključiti s prekarnimi avtorskimi pogodbami.

Neka članica UL je dala pobudo, naj UL vpraša ministrstvo za tolmačenje pravilnega zaporedja oblik pogodb v 108. členu. Njegov dvanajsti odstavek sicer določa, da je sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe dopustna le pod pogojem, da so bile »pri delavcu« izkoriščene predhodne tri možnosti. Vendar pa enajsti odstavek (enako kot že v 63. členu starega ZViS) določa pogoj za sklenitev dopolnilne pogodbe o zaposlitvi: »če so zagotovljena sredstva«. Logika članice je bila tale: če nima zagotovljenih sredstev za dopolnilne zaposlitve, ki so seveda precej dražje od avtorskih pogodb, ta opcija odpade, zato delavcem ponudi avtorsko pogodbo. UL je prosila MVZI za interpretacijo, kateri od teh dveh pogojev z nasprotnima učinkoma je močnejši.

VSS je izvedel za to pobudo in se priglasil k besedi s svojim pravnim mnenjem, kajti 108. člen ZViS-1 smo skupaj napisali rektorji in sindikati, MVZI pa ga je sprejelo. Ministrstvo je v svojem mnenju o navedeni dilemi pritrdilo našemu razumevanju 108. člena. Pri tem je sicer poudarilo, da v skladu s šestim odstavkom pričakuje regulacijo dodeljevanja pedagoškega dela preko osnovnega normativa, zato naj bi bila uporaba dopolnilnih zaposlitev in avtorskih pogodb za opravljanje pedagoškega dela redka izjema. Pa vendarle je visokošolskim zavodom naložilo, naj odpravijo nezakonite avtorske pogodbe in jih nadomestijo z zaposlitvami.

Vodstvu UL smo sporočili, da pričakujemo ureditev stanja že z letnim semestrom 2025-2026, nezakonite avtorske pogodbe pa naj se sporazumno prekine. 23. 2. 2026 je glavna tajnica UL poslala članicam usmeritve, naj uredijo pogodbe v skladu s pravilnim zaporedjem iz 108. člena ZViS-1. Obenem je vodstvo UL začelo pripravljati spremembo Kadrovskega načrta 2026, tako da bi članice lahko sistemizirale dodatna delovna mesta za dopolnilne pogodbe namesto tistih avtorskih, ki so nezakonite glede na 108. člen ZViS-1 in posameznikovo situacijo. To pomeni množično in sistemsko ureditev problema prekarnega honorarnega pedagoškega dela. 

Dokumenti so dostopni tule.

Novi Minimalni standardi in Merila za akreditacijo, NAKVIS, 2026

Svet agencije NAKVIS je 29. 1. 2026 sprejel nove Minimalne standarde za izvolitev v nazive (ki so osnova za habilitacijska merila univerz) in nova Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov. Visokošolski sindikat je v decembru in januarju predlagal več dopolnitev. Zatem smo imeli sestanek z agencijo. Skoraj vsi naši predlogi so bili sprejeti.

- V Minimalne standarde so na naš predlog dodali časovni zamik pri obveznosti objavljanja v odprtem dostopu, ko gre za znanstvene monografije. Cenik tujih založb je težko dosegljiv. Izkoriščevalsko politiko založniških korporacij je z 19. 6. 2025 zaobšla novela ZZrID, ki je v nacionalno zakonodajo vpeljala pravico do sekundarnega publiciranja. To pomeni, da avtor v repozitoriju odprto dostopno objavi recenzirano različico besedila, ne glede na to, da mu pogodba z založnikom prepoveduje objavljanje.

- Med pomembna dela so dodana tudi takšna, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo, kar je izjema v Habilitacijskih merilih UL.

- Dodana je izjema pri številu del v izvolitvenem obdobju na področjih, kot je filmska režija, kjer produkcija traja več kot tri leta.

- Med izkaze družbenega vpliva, kar je novo področje preverjanja v habilitacijskih postopkih, je dodano delovanje v strokovnih in posvetovalnih telesih ter udejstvovanje v javnih strokovnih razpravah, ki vplivajo na oblikovanje javnih politik, zakonodaje, poklicnih standardov ipd., ter strokovno sodelovanje z uporabniki.

- Črtan je obvezni pogoj bivanja v tujini za izvolitev z naziv izrednega profesorja, saj je ključno delovanje na tujih institucijah, kar je vsaj deloma mogoče tudi na daljavo.

Najbolj prelomna pa je dopolnitev 10. standarda pri presoji podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda v Merilih za akreditacijo visokošolskih zavodov. Med standarde kakovosti na kadrovskem področju smo uspeli vključiti tudi urejena delovna razmerja. Komisije bodo med pregledi visokošolskih zavodov preverjale tudi, ali so bile zavodu v zadnjih treh letih izdane obremenilne odločbe delovnih inšpekcij in sodbe delovnih sodišč. Pri urejenosti delovnih razmerij ne gre samo za prepoved veriženja zaposlitev za določen čas po ZDR-1, temveč tudi za zaporedje oblik pogodb za plačilo pedagoškega dela po 108. člen ZViS-1: najprej zaposlitev, nato pedagoška nadobveza, nato dopolnilna zaposlitev in šele na koncu, če je posameznik kjerkoli že 120% zaposlen, avtorska pogodba. NAKVIS je sprejela naše argumenta, da prekarnost pedagoških delavcev slabo vpliva na kakovost in da lahko s takšnim standardom kakovosti agencija pridobi sredstvo za delanje reda, zlasti v zavodih s cenenim poslovnim modelom. Dejstvo je, da prekarno delo še vedno obstaja tudi na javnih univerzah. Na UL se stvari postopno urejajo. UO je včeraj odobril dodatna delovna mesta za odpravo prekarnosti na FSD in FGG. Vključitev urejenih delovnih razmerij med Nakvisove standarde kakovosti bo lahko pospešila to urejanje, saj bo učinkovala tudi preventivno. Pomemben pa bo angažma lokalnih sindikatov.

Dokumenti so objavljeni tule.

Navodila UL za izplačilo delovne uspešnosti

UL nam je v drugi polovici januarja 2026 poslala v mnenje predlog Navodil za izplačilo delovne uspešnosti. Pripravila jih je, še preden so se zaključila stebrna pogajanja o podrobnejših kriterijih za delovno uspešnost (DU) in preden je bila znana vsebina Aneksa h KPVIZ, zato da bi določila vsaj začasno veljavne postopke za izplačilo DU za januar. Predlog Navodil tako še ni mogel upoštevati metodologije in določb o načinu objave sklepa o izplačilu DU.

Sindikat se je na predlog odzval z naslednjimi stališči. Prvič, predlagali smo, naj UL sredstva za DU v čim večji meri izplačuje za nadomeščanje in za dodatno delo zaradi nezasedenih delovnih mest. In drugič, predlagali smo naj bo samonadomeščanje priznano kot del nadomeščanja, ki se ga plača v obliki DU, tudi pri pedagogih. Poleg tega smo svetovali vodstvu univerze, naj o zakonski dopustnosti izplačevanja DU v dveh periodah (mesečno za nadomeščanje in na tri mesece po ostalih petih kriterijih) za mnenje vpraša MJU. Izrazili smo tudi nasprotovanje temu, da bi bil zakonsko maksimalen obseg izplačila DU za nadomeščanje rezerviran samo za dela na najzahtevnejših področjih.

Zaradi številnih odprtih vprašanj je vodstvo UL umaknilo predlog Navodil s seje UO UL 29. 1. 2026. Izplačila DU za januar 2026 bodo zamaknjena za kakšen mesec, do uskladitve Navodil in nadgradnje informacijskega sistema.

Dokumenti so dostopni tule.

Kriteriji za delovno uspešnost v KPVIZ

 

Novi plačni zakon ZSTSPJS je združil prej ločena instituta DUPOD in RDU. Prvo so plačevali mesečno, drugo pa na pol leta. V novem sistemu gre za en institut s skupno »vrečo« denarja za izplačila na podlagi obeh namenov. »Vrečo« se polni s prihranki pri plačah zaradi odsotnosti (npr. najpogostejša situacija je krajša bolniška, kjer delodajalec plačuje delavcu 80% nadomestilo, 20 % njegove plače pa prihrani) in iz dveh oz. od leta 2028 treh % mase plač. Iz te skupne »vreče« se najprej izplača DU za nadomeščanje in zaradi nezasedenih delovnih mest, nato pa iz preostanka denarja še DU po petih kriterijih. Te določa 30. člen ZSTSPJS. Podrobnejše kriterije smo določili v aneksu h KPVIZ, sklenjenem konec januarja 2026.

Na stebrnih pogajanjih smo se dogovorili za naslednje rešitve v KPVIZ. Metodologija, kako se upošteva podrobnejše kriterije, je v 5. členu Aneksa h KPVIZ taka, da za izplačilo DU zadošča že izpolnjevanje enega podrobnejšega kriterija pri kateremkoli od petih kriterijev. Podrobnejši kriteriji so napisani tako, da pokrijejo različne poklicne profile. Rezultat bi lahko bila precej široka in enakomerna razdelitev denarja, ki ostane po razdelitvi sredstev za nadomeščanje. Dejstvo pa je, da je določanje DU v osnovi orodje v rokah delodajalca in na koncu bo še vedno predstojnik tisti, ki bo ocenil svoje podrejene. Določena varovalka je transparenten način objave prejemnikov in zneskov, kar ureja 6. člen Aneksa.

Poleg podrobnejših kriterijev in metodologije je VSS skušal izpogajati rešitve za pomanjkljivosti ureditve instituta DU v ZSTSPJS. Masa prihrankov zaradi odsotnosti je vredna manj od vsega dela, ki ga je treba opraviti v okviru nadomeščanja. Poleg tega zakon določa, da gre v »vrečo« za DU vsaj 50 % prihrankov in ne nujno vsi. Še več, nikjer v zakonu ne piše, da je treba polnovredno plačati celotno nadomeščanje. Posameznikova DU je omejena na 30 % osnovne plače. Izplačilo DU za nadomeščanje je tako lahko precej manjše od količine dodatno opravljenega dela, lahko pa je zaradi skupne »vreče« tudi večje in tako ostane manj denarja za DU po ostalih petih kriterijih. Predlagali smo različne varovalke, ki bi zaščitila delavce, ki nadomeščajo odsotne kolege, ali se samonadomeščajo in opravljajo dvojno količino dela po krajši bolniški odsotnosti, ali opravljajo povečan obseg dela zaradi nezasedenih delovnih mest. Skupaj z drugimi sindikati v »stebru« smo predlagali tudi definicijo nezasedenih delovnih mest, kar je še en raztegljiv pojem iz ZSTSPJS. Vladna stran je vse predloge zavrnila.

Odprto je ostalo tudi vprašanje, kako točno se izračuna prihranke pri plačah in kaj se všteva in kaj odšteva od teh prihrankov. Dogovor z vlado o tem na krovni ravni žal ni bil mogoč. Za povrh je MJU objavilo aplikacijo, ki naj bi bila v pomoč delodajalcem pri razrezu DU, čeprav smo ga sindikati opozorili, da je v dveh listih nezakonita. Sindikati smo o tem obvestili delodajalce in javnost.

Določitev naštetih definicij in količin je ob koncu stebrnih pogajanj ostala prepuščena resorjem in/ali delodajalcem. Temeljno stališče VSS je, da je treba DU nameniti predvsem tistim, ki so dodatno obremenjeni z nadomeščanji.

V Aneks h KPVIZ, ki določa podrobnejše kriterije za DU, je VSS uspel vključiti še več drugih dopolnitev KPVIZ, ki so bile del naših stavkovnih zahtev in niso bile realizirane s plačno reformo, ali ki izhajajo iz novega ZViS-1, ali pa gre za odpravo napake v Aneksu h KPVIZ iz novembra 2024. V sami končnici smo uspeli doseči naslednje.

- Aneks v 10. členu določa pogoje in postopke za odrejanje pripravljenosti na domu. Od afere "dodatki za stalno pripravljenost" UL ni uporabljala tega instituta, čeprav ima na določenih deloviščih potrebo po njem.

- Črta se drugi odstavek 17. člena Aneksa h KPVIZ iz novembra 2024, ki je določal nezdružljivost izplačila pedagoške nadobveze in pedagoške razbremenitve. To je doslej pomenilo, da lahko delodajalec nekomu naloži izvajanje nadobveze, ne sme pa je plačati.

- Izboljšane so pravice in pogoji za delovanje sindikatov.

- Delovni mesti Strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu VII/1 in VII/2 se prenese v plačno podskupino D1. V KPVIZ se zavaruje njun pedagoški normativ. S tem so strokovni sodelavci pri pedagoškem procesu dokončno priznani kot visokošolski pedagoški delavci.

- Dvema bibliotekarskima delovnima mestoma v podskupini D5 in Samostojnemu strokovnemu sodelavcu IX se popravi velikost odprave fiktivnih nesorazmerij. Prvima dvema žal samo za naprej, kar ne bo imelo realnega učinka, tretjemu pa tudi za nazaj. Vse do zadnjega trenutka smo se borili za popravo napake v Aneksu h KPVIZ iz novembra 2024, s katero je bilo oškodovanih sedem novih delovnih mest v podskupini D5. Ker jim je bila pripisana prevelika odprava fiktivnih nesorazmerij, so s prvo tranšo dobili manj kot zakonsko določenih 100 EUR povišice.

Od stavkovnih zahtev VSS marca 2022 po štirih letih ostajata neuresničeni še dve: določitev nadomestila za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu v KPVIZ ter dodatni dnevi dopusta za delo z nevarnimi snovmi, kužnimi materiali ali viri sevanja. Za oboje se je vlada postavila na stališče, da ju je treba urediti enotno za ves javni sektor.

Dokumenti so objavljeni tule.

Poziv k umiku nezakonitih delov aplikacije za izračun delovne uspešnosti

 

POGAJALSKA SKUPINA REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

POGAJALSKA SKUPINA KONFEDERACIJE SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

 

IZJAVA ZA JAVNOST

22.1.2026

 

POZIV K UMIKU IN NEUPORABI NEZAKONITIH ELEMENTOV PRIPOMOČKA ZA IZRAČUN DELOVNE USPEŠNOSTI V JAVNEM SEKTORJU OD 1.1.2026 DALJE

Ministrstvo za javno upravo je na svojih spletnih straneh objavilo pripomoček za izračun delovne uspešnosti od 1.1.2026 dalje, ko se je z zamikom začela uporabljati nova ureditev delovne uspešnosti in se bo pri delodajalcih, ki bodo delovno uspešnost izplačevali mesečno, prvič obračunala po novem februarja s plačo za mesec januar.

V obeh sindikalnih pogajalskih skupinah opozarjamo, da nekateri načini razdelitve sredstev, ki jih pripomoček omogoča, niso skladni z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, na kar smo vladno stran v pogajanjih in usklajevanjih tudi večkrat opozarjali. Pripomoček, ki na več delovnih listih omogoča različne načine upoštevanja kriterijev za delitev sredstev iz naslova delovne uspešnosti, namreč pri dveh od teh načinov (»korekcija na vse kriterije« in »selektivna korekcija vsi kriteriji«) ne upošteva zahteve iz drugega odstavka 32. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Slednji povsem nedvoumno določa, da se del plače za delovno uspešnost na podlagi kriterijev in meril določi tako, da se najprej določi del plače za delovno uspešnost tistim javnim uslužbencem, ki opravljajo dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, iz razlike sredstev pa tistim javnim uslužbencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v posameznem obdobju.

Izpostavljena načina izračuna delovne uspešnosti sta v nasprotju z omenjeno določbo, saj pripomoček naknadno, po določitvi delovne uspešnosti tistim, ki bi jim delovna uspešnost morala pripadati po prednostnem kriteriju opravljanja dodatnega dela ali večjega obsega dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, v nekaterih primerih (če so presežena skupna sredstva, ki so na razpolago za delovno uspešnost) avtomatično poseže v del plače, ki je bil javnim uslužbencem določen iz tega naslova.

Pripravo pripomočka sicer pozdravljamo in ocenjujemo, da je v osnovi pripravljen kakovostno, uporabniku prijazno in kljub temu, da njegova uporaba ni obvezna, utegne močno olajšati delo predstojnikom in vodjem v javnem sektorju, ki so zadolženi za delitev sredstev za delovno uspešnost. Prav zato obžalujemo, da se ministrstvo kljub opozorilom odločilo, da objavi pripomoček z elementi, ki so v nasprotju z zakonom.

Glede na navedeno Ministrstvo za javno upravo s to skupno javno izjavo tokrat javno pozivamo, da iz pripomočka umakne sporne elemente, vse delodajalce v javnem sektorju pa pozivamo, da spornih načinov izračunavanja delovne uspešnosti/delovnih listov iz pripomočka ne uporabljajo. Opozarjamo, da z uporabo spornih načinov izračuna delovne uspešnosti delodajalci tvegajo številne sodne spore in se izpostavljajo odgovornosti za nezakonito izvajanje določb Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

 

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

l.r.

 

 

Branimir Štrukelj

Vodja Pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja

l.r.

Izplačilo regresa dopolnilno in delno zaposlenim

MVI se je ob začetku šolskega leta 2025-2026 v soglasju z MDDSZ in MJU postavilo na stališče, da dopolnilno zaposlenim pripadajo sorazmerno višja izplačila iz dela, kot so regres, zimski regres ("božičnica") in premije pri Modri zavarovalnici. Vodstva univerz smo obvestili, da v visokem šolstvu ne more biti nič drugače. Kdor je npr. 120% zaposlen, mora prejeti regres in zimski regres v višini 120 % in pripada mu 20 % več dni dopusta.

Poleg tega smo novembra 2025 seznanili vodstva univerz z najnovejšo sodno prakso, po kateri na podlagi 98. člena KPVIZ delavcem v izobraževanju, ki so v delovnem razmerju samo za omejen delovni čas, v preostanku pa so zavarovani kot samozaposleni, pripada polno izplačilo navedenih prejemkov. Kdor je npr. 40 % zaposlen v visokem šolstvu, za preostalih 60 % pa si plačuje socialno zavarovanje kot s. p. ali samozaposlen v kulturi, mu mora univerza izplačati 100% regres in zimski regres.

Vodstva univerz smo pozvali, naj uredijo izplačila skladno s temi pravili. Izplačilo zimskega regresa za leto 2025 so izvedli skladno z navedenimi pravili.

Dokumenti so objavljeni tule.

Pismo rektorju Univerze v Ljubljani

Spoštovani gospod rektor, prof. dr. Gregor Majdič,

pišemo vam v zvezi z vašim odzivom na navedbe Francesce Albanese, ki Univerzi v Ljubljani očita, da s sodelovanjem z izraelskimi univerzami »normalizira nezakonitost in zločine« (Delo, 12. julija 2025).

Številne članice in člani UL smo vpeti v financiranje programa Obzorje Evropa in se, seveda, sprašujemo, kako ravnati, saj so od tega financiranja odvisni številni raziskovalci in raziskovalke na naših institucijah. Strinjamo se z vami, da je s tega vidika zelo težko izstopiti iz že potekajočih projektov in da to tudi ni potrebno, še posebej, kadar niso v nikakršni neposredni povezavi s kakršno koli izraelsko univerzo ali drugo institucijo. Prepričani pa smo, da lahko UL do potekajočega genocida v Gazi zavzame odločnejšo etično držo.

Glede na dejstvo, ki ste ga v pismu izpostavili tudi sami, da namreč evropska komisija pri projektih EU izraelske ustanove financira neposredno, saj je Izrael polnopraven član okvirnih raziskovalnih programov, bi Univerza v Ljubljani, kot prav tako polnopravna članica raziskovalnih programov, lahko storila vsaj to, da od evropske komisije zahteva, naj iz programov, ki jih financira, takoj izloči izraelske univerze in druge izraelske institucije, ne glede na to, ali so neposredno ali posredno povezane z vojaškimi strukturami. Skratka, UL naj takoj zahteva zamrznitev statusa Izraela v Obzorju Evropa, kar je od nje zahtevalo že tudi Študentsko društvo Iskra.

Če je za tak sklep potrebna večina glasov senatorjev UL, je treba takoj pozvati h glasovanju, pa čeprav per rolam, na daljavo. Čas dopustov ne sme biti izgovor, saj je dopustovanje v primerjavi z ogroženim preživetjem naš velik privilegij. Čakanje na septembrski senat neupravičeno odlaga odločitev, ki bo v vsakem primeru za premnoge Palestince prišla prepozno. Drži, kot poudarjate, konfliktov na svetu je več, vendar je prav ta razkril največjo hipokrizijo EU, ki je vanj finančno vpletena in tako zanj tudi soodgovorna. Kot zaposlene in zaposleni na UL ne želimo biti del tega sprenevedanja. Verjamemo, da nas je takšnih večina na UL, in zato tudi verjamemo, da bo večina senatorjev, dekanj in dekanov glasovala za to, da se UL pri evropski komisiji čim prej izreče v prid zamrznitvi financiranja izraelskih univerz in drugih institucij, povezanih v Obzorje Evropa. Vsaj dokler Izrael ne preneha z genocidom. Tako bi se izraelske univerze in druge institucije morale znajti same in bi se morda vsaj zamislile nad tem, kar se dogaja in ob čemer molčijo, če že ne sodelujejo.

S takšno načelno držo bi se UL uprla od spodaj navzgor. Ne glede na rezultat je to edina možna etična drža. Nenazadnje pa je UL to dolžna tudi zaradi zgleda, ki ga daje študentkam in študentom.

V pričakovanju takojšnjega ukrepanja vas lepo pozdravljamo in obenem pozivamo tudi kolege in kolegice z Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici, da od vodstev svojih univerz zahtevajo, naj od evropske komisije zahtevajo takojšno izločitev izraelskih univerz in drugih izraelskih institucij iz sistema financiranja Obzorje Evropa.

prof. dr. Ana Kučan (UL BF) in več sto sopodpisnikov, med njimi Visokošolski sindikat Slovenije