četrtek, 12. november 2026

torek, 13. oktober 2026

UL zagovarja prepolovitev vrednotenja pedagoške nadobveze

13. 10. 2026

Po naši objavi informacije, da ministrstvo pripravlja razvrednotenje pedagoške nadobveze na tarife za avtorske pogodbe, vpleteni trdijo, da dokument ne obstaja. Dokument seveda obstaja, zanikanje tega pa je mogoče razumeti kot umik tega vsebinskega koncepta. Vendar zgodba s tem še ni končana.

Vodstvo UL nam je na sestanku povedalo, da se je opredelilo za vrnitev k prejšnjemu modelu, kjer so bile pedagoške ure v okviru nadobveze vrednotene v višini 40 do 50 % rednih ur. Opozorili smo jih, da bi s tem odpadla tudi podlaga za ta del dodatnih sredstev, ki jih univerze prejemajo za stroške plačne reforme poleg rednih sredstev za študijsko dejavnost. V primeru UL gre za 13 milijonov evrov letno. Za toliko bi se znižali prihodki UL in izdatki za plače. Finančni položaj univerze se ne bi prav nič izboljšal, le vladi bi pomagali prihraniti na račun plač zaposlenih. Osnutek, o katerem sem poročal prejšnji teden, je bil pisan na kožo UP, ki letos namesto pedagoške nadobveze plačuje avtorske honorarje in s tem krši zaporedje iz veljavnega 108. člena ZViS-1. Koncept UL se zdi v primerjavi s tem ugodnejši. Toda taktika je zgrešena, saj se rektorji na očiten pritisk ministra, ki je neuradno napovedal znižanje proračunskega financiranja v letu 2027, odzivajo tako, da skušajo pomagati vladi pri rezanju proračuna in plač. Vodstvo UL tega žal ne vidi tako. Pravi, da se za vrnitev prejšnjega modela vrednotenja pedagoške nadobveze se zavzema iz principa, a pri tem ne vidi, da je v kontekstu grozečih proračunskih rezov takšno stališče videti kot predaja.

Nihče od omenjenih ni pomislil, da bi že iz formalnih, pa tudi iz vsebinskih razlogov morali v te pogovore vključiti sindikate. Poudarjamo, da je veljavni 108. člen ZViS-1 februarja lani nastal v soglasju med rektorji, sindikati in ministrstvom. Vključno z regulacijo dodeljevanja pedagoške nadobveze kot hrbtno platjo njene podražitve.

 

 


sreda, 7. oktober 2026

MIZM pripravlja veliko razvrednotenje pedagoške nadobveze

7. 10. 2026

Mediji so 2. 10. 2026 poročali, da vladni predlog proračunov predpisuje znižanje števila javnih uslužbencev za 20 % v letih 2027 in 2028. Naslednji dan je informacijo potrdil vladni Urad za komuniciranje. 4. 10. 2026 pa je po seji Vlade, na kateri je ta sprejela predlog proračunov, premier izjavil, da teh kadrovskih rezov v dokumentih ni več, da pa bo vlada vseeno pripravila premestitve javnih uslužbencev iz institucij, ki naj bi bile prevelike, tja, kjer manjka kadra, in tudi v gospodarstvo. Podrobnega načrta, kje je koliko uslužbencev preveč in kako bi se morali prekvalificirati, ni predstavil, saj ga nima, novinarjem pa je svetoval, naj vprašajo umetno inteligenco. Proračun za leto 2027 določa znižanje skupne mase izdatkov za plače, čeprav bi se ta morala povečati, saj smo sindikati in vlada dogovorjeni za še tri tranše odprave plačnih nesorazmerij. Vlada torej vendarle načrtuje bodisi odpuščanje v javnem sektorju, bodisi njihovo "premeščanje" v zasebni sektor prek privatizacije dela javnih služb, bodisi posege v plače. Premier je ob predstavitvi predloga proračunov v DZ 6. 10. 2026 pojasnil, da ga je treba brati skupaj z »interventnim« zakonom. S tem je sporočil, da namerava proračunsko luknjo, ki bi jo povzročil »interventni« zakon in jo Fiskalni svet ocenjuje na 1,2 milijarde evrov letno, sanirati na račun naših plač.

Premier je 4. 10. 2026 napovedal tudi posvetovalni referendum o birokraciji, s katerim namerava vlada ščuvati proti javnemu sektorju. Pričakujemo lahko ohlapno in sugestivno referendumsko vprašanje, katerega operativni učinki ne bodo predstavljeni vnaprej, vlada pa bo lahko pozitivni referendumski rezultat interpretirala, kakor bo hotela in ga izkoristila za kakršnekoli posege v javni sektor. Izvedba referenduma je že napovedana sočasno s sindikalnim referendumom o »interventnem« zakonu. Spet za preusmerjanje pozornosti od referenduma, na katerem bomo odločali o prihodnosti socialne države.

Vlada je zavrnila tudi sindikalni predlog za dvig davčnih olajšav in višine davčnih razredov, s katerimi bi se vsem dvignile neto plače. Vztraja pa pri socialni kapici v »interventnem« zakonu, s katero bi se neto plače dvignile samo direktorjem in nekaj funkcionarjem in zdravnikom. Proračunski strošek socialne kapice za direktorje naj bi plačali vsi ostali, predvsem pa javni uslužbenci.

Kakšne posege v plače vlada pripravlja v visokem šolstvu? 1. 10. 2026 je sprejela predloga novel visokošolskega in raziskovalnega zakona, s katerima bi v letih 2027 in 2028 zmanjšala zakonsko predpisano rast proračunskega financiranja za eno tretjino. 6. 10. 2026 je predloga obravnavala Komisija Državnega sveta za izobraževanje. Tam je državni sekretar povedal, da bo vlada predloga jutri umaknila, ker mora pripraviti širšo novelo ZViS-1, s katero bo univerzam omogočila tudi prihranke na odhodkovni strani.

V Visokošolskem sindikatu smo izvedeli, da ministrstvo pripravlja spremembo 108. člena ZViS-1, ki bi močno zmanjšala vrednotenje pedagoške nadobveze. Ta ne bi bila več ovrednotena enako kot neposredne pedagoške ure v okviru osnovne delovne obveznosti, temveč po tarifi za avtorske in podjemne pogodbe za pedagoško delo. Obenem bi v 108. členu odpravili omejitev obsega pedagoškega dela po avtorskih in podjemnih pogodbah. Višine avtorskih in podjemnih pogodb niso regulirane z javnim plačnim sistemom, temveč jih določa vsaka članica sama in so odvisne od njenih finančnih zmožnosti. Izvzem pomembnega deleža našega dela iz javnega plačnega sistema bi imel močno divergentne učinke po članicah. Na revnih bi pedagogom močno znižali plače za enako količino pedagoškega dela. Na bogatih članicah pa bi se prerivali za čim več pedagoških ur, saj bi te lahko bile plačane celo bolje od rednega dela. Poseg v 108. člen ZViS-1, ki ga pripravlja ministrstvo, je morda kratkoročno všečen za dekane tako revnih, kot tudi bogatih članic. Vendar v Visokošolskem sindikatu Slovenije pozivamo rektorje, naj ga ustavijo, saj vodi v razpad univerz.

Izvedeli smo tudi, da ministrstvo pripravlja novo Uredbo o financiranju visokošolskih zavodov. V tej bi črtalo določbe, da univerzam poleg sredstev temeljnega in razvojnega stebra financiranja (TSF + RSF) pripadajo še dodatna sredstva za stroške plačne reforme (UL je lani in letos za to dobila po 24 milijonov evrov), dodatni denar za povečan vpis na več študijskih programov, kot so medicina, psihologija, informatika in elektrotehnika (2,6 milijonov evrov letno za UL) in 3 milijoni evrov za delovanje lektoratov slovenščine na tujih univerzah. UL bi bila tako neposredno oškodovana za skoraj 30 milijonov evrov, s predvidenim omejenim dvigom sredstev TSF + RSF pa bi pridobila samo 18,5 milijona evrov povišice. Verjetno pa še manj, saj predlog uredbe določa kompetitivne parametre tako, da so bolj ugodni za najmanjši javni univerzi, s katerih prihajata minister in državni sekretar.

Ceno za to znižanje prihodkov naj bi plačali z drastičnim znižanjem vrednosti pedagoške nadobveze, kar bi zagotovil po hitrem postopku spremenjen 108. člen ZViS-1. To bi pomenilo tudi znižanje osnove za bolniška nadomestila in pokojnine. Povsem jasno je, da morajo rektorji in zlasti rektor UL zavrniti ta paket.




ponedeljek, 28. september 2026

Izjava VSS o Zahtevi za sklic nujne seje Odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost

 

V Ljubljani, 28. 9. 2026

 

Poslanske skupine koalicije z »Resni.co« so 11. 9. 2026 vložile Zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost na temo »Zaščita otrok in mladih pred sindikalnim aktivizmom ter varovanje izobraževalnega prostora«.

Obrazložitev zahteve je argumentacijski in jezikovni zmazek. Bistvo današnje seje pa je to, da je koalicijskim strankam zmanjkalo argumentov za soočenje s sindikati o »interventnem« zakonu, zato nameravajo zakonsko omejiti delovanje sindikatov.

Zahteva za sklic seje temelji na laži, da naj bi učitelji izvajali pritiske na dijake in študente, naj podpišejo zahtevo za referendum in da naj bi prikazovali sindikalno gradivo »med samim izobraževalnim procesom«. Predstavnik ene od političnih strank je na novinarski konferenci celo namigoval, da naj bi nekateri učitelji pogojevali pozitivne ocene s podpisom. Po naši oceni je to laž, saj bi v primeru takšne zlorabe zagotovo kdo sprožil disciplinske in inšpekcijske postopke. Obveščanje in pozivi v obliki plakatov ipd. pa niso pritisk, temveč legitimna oblika državljanskega delovanja.

Na tej laži dokument zgradi cel konstrukt o domnevnem ogrožanju otrok in mladine s sindikalno propagando. Poskusi strokovne utemeljitve zahteve za sklic seje z zaščito otrok se vladnim poslanskim skupinam niso posrečili. Pomešali so otroke in odrasle šolajoče se (z doktorskimi študenti vred). Pomešali so šolo in univerzo. Pomešali so pravico staršev, da vzgajajo otroke skladno s svojimi religioznimi in filozofskimi prepričanji (sodba ESČP iz leta 1976), in načela javnih izobraževalnih programov. Predvsem pa so pomešali pouk in sindikalno delovanje v delovnem okolju zunaj pedagoškega procesa. Načelo razvijanja kritičnega odnosa do pojavov v družbenem okolju s predstavitvijo različnih dimenzij in perspektiv pri pouku je nerelevantno, ko sindikati v delovnem okolju zunaj pouka predstavljajo svoja stališča.

Mešanje teh dveh ravni in današnja seja odbora DZ sta zelo očitno v funkciji priprave terena za spremembe zakonodaje o izobraževanju, s katero bi oblast omejila delovanje sindikatov v izobraževanju tako, da bi morali sindikati v delovnem okolju odslej molčati glede svojih stališč. Pri tem podpisniki zahteve za sklic seje uporabljajo raztegljive pojme, kot so »politične aktivnosti sindikatov«, in to celo v predlaganih sklepih. To lahko pomeni marsikaj in potencialno karkoli, kar moti oblast. Ohlapne definicije bi lahko dale ministru proste roke, da v navodilih izobraževalnim zavodom prepove karkoli. Že vnaprej napovedujemo, da bomo na takšno zakonodajo odgovorili z vsemi pravnimi sredstvi.

Podpisniki zahteve se postavljajo v vlogo razsodnika, katere oblike sindikalnega delovanja so legitimne in v katerih prostorih smejo sindikati delovati. Dokler smo v demokraciji, smo sindikati avtonomne, od političnih strank neodvisne organizacije in se sami odločamo, kako bomo delovali. Vladne stranke si sicer skušajo podrediti številne organizacije, toda sindikatov si ne bodo podredile.

Koalicijske politične stranke si tudi drznejo pojasnjevati pomen pojma »politično agitiranje« v Etičnem kodeksu Univerze v Ljubljani. Na podlagi predlaganih sklepov bi Državni zbor in ministrstvo določila univerzam, katere oblike sindikalnega delovanja so v njih dopustne in katere ne. Koaliciji sporočamo, da je univerza je po ustavi avtonomna in da se o njenih notranjih aktih dogovarja akademska skupnost brez vmešavanja političnih strank. Ta določba je prišla v Ustavo RS zato, da se prepreči, da bi se oblast še kdaj vmešavala v univerzo, določala, česa se ne sme raziskovati in poučevati in katere profesorje je treba odpustiti zaradi politične nekonformnosti. Odkar je partija leta 1975 ukazala odpustiti štiri univerzitetne profesorje, se še ni zgodilo, da bi se politične stranke vmešavale v delovanje univerze.

Koalicijske stranke se v zahtevi za sklic seje postavljajo tudi na položaj avtoritete, ki naj bi bila edina upravičena interpretirati vsebino »interventnega« zakona. S te pozicije trdijo, da je sindikalno razumevanje vsebin in učinkov »interventnega« zakona propaganda. V demokraciji ima vsakdo pravico, da interpretira pomen oblastnih aktov in sodeluje v javni razpravi in izmenjavi pogledov nanje. Sindikati si ne pustimo vzeti te demokratične pravice. Koalicijske stranke pozivamo, naj v javni razpravi pred referendumom nastopajo z argumenti, ne z diskreditacijami. Ker se poslužujejo predvsem diskreditacij sindikatov, to daje misliti, da so njihovi argumenti šibki.

Vladne stranke so z današnjo klevetaško sejo, z lažmi in s pretvarjanjem, da je treba otroke in mladino zaščititi pred stikom s sindikalnimi stališči, pritegnile pozornost državljanov na javno razpravo o vsebini »interventnega« zakona. Zaradi današnje seje bodo državljansko osveščeni mladostniki še z večjim zanimanjem spremljali kampanjo pred referendumom in nasprotujoča si mnenja o zakonu, jih primerjali med seboj in si ustvarili lastno kritično mnenje. Pri tem bodo lahko opazili, da vladne stranke nimajo prepričljivih argumentov za »interventni« zakon in da si ravno zato prizadevajo izključiti nasprotno stran iz javne razprave.

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

četrtek, 24. september 2026

Novi Pravilnik UL o sistemu kakovosti

Senat UL je 22. 9. 2026 sprejel novi Pravilnik o sistemu kakovosti. Pravilnik še bolj kot dotedanji poudarja evidentiranje in spremljanje doseganja ciljev po določenih kazalnikih, kar zahteva vodenje vrste evidenc in lahko vodi v dodatno birokratizacijo. Kazalniki še niso pripravljeni, to bo naloga Komisije za kakovost UL. Obetavno je spremljanje dobrega počutja zaposlenih, a pomembno je, kaj vse ankete merijo.

Vodstvo UL žal ni pozvalo sindikatov k mnenju. VSS – Sindikat UL se je sam priglasil k besedi. Podali smo več pripomb, a jih je prorektor za kakovost zavrnil. Med drugim smo predlagali, da naj omenjene ankete spremljajo tudi delovne in administrativne obremenitve, neplačano delo, kadrovsko podhranjenost, plačne razmere in možnosti napredovanja in da naj sindikate vključi v pripravo metodologije in ukrepov. Predlagali smo tudi večjo kadrovsko in finančno podporo izvajanju novega sistema kakovosti, ki bo pač zahteval dodatno delo. Glede tega je prorektor pojasnil, da so v aktualnem Razvojnem stebru financiranja na voljo sredstva za ukrepe, s katerimi bodo članice, ki so tu še šibke, razvile podporna orodja.

Dokumenti so objavljeni tule.


četrtek, 9. julij 2026

Ministrovo diskreditiranje znanosti je nesprejemljivo

Izjava Visokošolskega sindikata Slovenije o preklicu razpisa CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«


Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Janez Cigler Kralj je 30. 6. 2026 tik pred zaprtjem javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« odredil Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, ki je za ministrstvo izvajala razpis, naj ga prekliče. Tisoče ur dela raziskovalcev na pripravi prijav je šlo v nič. O preklicu razpisa so izvedeli na spletni strani agencije in na socialnih omrežjih. Minister Cigler Kralj je zatem pojasnil, da je razpis umaknil, ker naj bi bile nekatere vsebine v njem aktivistične. Pri tem je izpostavil razpisne teme, ki se ukvarjajo z razvojem dobrobiti živali, se pravi z razvojem alternativnih postopkov, ki lahko rejnim živalim prihranijo mučenje. Po ogorčenih odzivih raziskovalcev se jim je minister opravičil zaradi prepoznega komuniciranja in obljubil objavo novega razpisa, na katerega bodo lahko ponovno prijavili predloge projektov. Vendar ni umaknil svoje teze, da naj bi bile raziskovalne teme na področju dobrobiti živali nelegitimne, temveč jo je dodatno branil. S tem je napovedal, da novi razpis ne bo omogočal ponovne prijave raziskovalnih projektov na področju dobrobiti živali in bo pripravljalno delo teh raziskovalcev zavrženo.
Proti takemu odnosu do dela znanstvenikov je javno protestiralo nekaj akademskih institucij, toda njihovi protesti so bili diplomatsko zadržani. Opozorile so tudi, da ne pomnijo takšnega incidenta s preklicem razpisa tik pred njegovim iztekom. Žal pa niso opozorile na tisto, kar je v tej zgodbi največji škandal.
Janez Cigler Kralj je s položaja ministra razglasil, da določene raziskovalne teme niso legitimna znanstvena problematika. Diskreditiral jih je z nalepko »aktivizem«. Res je, da je izhodišča in sredstva za razpis na te teme določila neka druga, prejšnja ministrica. Vendar je tema dobrobiti živali resna znanstvena tematika, s katero se ukvarjajo številni znanstveniki v razvitem svetu. Janez Cigler Kralj nima znanstvenih referenc, da bi lahko podajal avtoritativne sodbe o relevantnosti posameznih raziskovalnih problematik na področju kmetijstva. Na področja svojega resorja se ne spozna niti strokovno. Spozna se samo na politično obrt in na politična zavezništva z določenimi interesnimi skupinami na svojih resornih področjih. Zaradi njihovega interesa, da bi odložili dodatne stroške, ki jih bodo v prihodnje zahtevali manj mučilni postopki pri reji živali, ko bodo določeni kot standard, je prepovedal raziskovanje in razvoj teh postopkov. Še več, to raziskovanje in razvoj je tudi na splošno diskreditiral kot »aktivizem«, se pravi, kot ideologijo.
Nesprejemljivo je, da ministri določajo, kaj v polju znanosti je relevantno in verodostojno in kaj je psevdoznanost. O tem lahko sodi samo znanstvena skupnost po svojih recenzijskih postopkih. Politično blatenje znanosti je samo po sebi nedopustno. Včeraj so bili na tapeti tisti, ki preučujejo postopke za zagotavljanje dobrobiti živali, jutri bodo ministri morda popljuvali kritično družboslovje in mu vzeli denar, pojutrišnjem bo lahko na udaru kdorkoli in karkoli. Vmešavanje politike v avtonomijo znanosti in univerze je nesprejemljivo. Njuno diskreditiranje z namenom finančnih rezov pa zavržno.
Edini korekten način, kako sanirati posledice preklica razpisa CRP, je ta, da ministrstvi in agencija odpravijo preklic razpisa, ocenijo prispele vloge in na tej podlagi razdelijo razpisna sredstva po razpisnih kriterijih.
Za Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije
dr. Gorazd Kovačič
9. 7. 2026

torek, 9. junij 2026

Statut UL (2026)

Članice UL so v začetku junija 2026 dobile v mnenje osnutek novega Statuta UL. Nekateri dekani in dekanje so besedilo preposlali svojim zaposlenim in odprli demokratično javno razpravo, nekateri pa žal ne. Zato je sindikat objavil besedilo in obrazložitve in pozval svoje člane, da se na članici sami priglasijo k besedi in sooblikujejo njeno uradno stališče. Nekatere določbe so namreč problematične in bodo lahko imele resne strukturne posledice za razmerja med organi, za avtonomijo univerze in za možnost kritične razprave.

Osnutek novega Statuta UL dopolnjuje že oktobra 2025 sprejeto opredelitev za polno pravno subjektiviteto članic UL, tudi pri izvajanju javne službe. Po 18. členu ZViS-1 bo UO UL tako kot doslej med članice razdeljeval pasovna sredstva za študijsko dejavnost in za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti, hkrati pa bo deloval kot finančni policaj in bo aktivno sprožal sanacijske postopke na članicah, na katerih bo sopovzročal primanjkljaj. Doslej ni mogel prisiliti podfinanciranih članic v sanacijo, saj so se njihovi primanjkljaji računovodsko porazgubili v splošnem presežku UL iz izvajanja javne službe. O teh določbah ZViS-1, ki so jih zlobirale bogate članice UL, in o njihovih posledicah v času sprejemanja zakona in sprememb Statuta UL žal ni bilo opazne javne razprave v akademski skupnosti. To, kar zdaj logično sledi, je statutarna obveznost članic, da prilagajajo obseg programov in kadrov odobrenim sredstvom ter izvajajo sanacijske ukrepe, ki jim jih naloži rektorat. (13., 34., 35. in 58. člen) UO UL bi torej pridobi večjo moč nad članicami, njihova avtonomija pa bi bila v primeru podfinanciranosti v tem, da bi bil dekan odgovoren za izvedbo sanacije.

Hkrati osnutek novega Statuta UL predvideva povečanje moči dekana v odnosu do organov članice. 66. člen fiksno določa sestavo UO članic, doslej je bilo to v pristojnosti samih članic. Ponekod so bili člani UO po funkciji predstojniki oddelkov, na katerih izvolitev dekan ni imel kaj dosti vpliva. Maloštevilna sestava UO, ki bi jo predpisal novi Statut UL, daje več možnosti dekanu, da vpliva na sestavo kandidatne liste. Enega od petih ali dva od devetih članov UO članice bi imenoval UO UL. (53. člen) O razrešitvi dekana pa ne bi več odločal senat članice, temveč Senat UL, katerega člani so večinoma dekani. (60. člen)

Nenavadno je, da osnutek Statuta UL ne določa več sestave Senata UL (po načelu, da ima vsaka članica enega člana), temveč to delegira pravilniku, ki bi ga sprejel sam Senat UL. (42.–44. člen) Ali pripravljajo drugačno sestavo Senata UL, kjer ne bi več imela vsaka članica svojega senatorja?

Prav neverjetna je določba 51. člena, ki delegira določitev sestave UO UL Odloku o preoblikovanju UL, ki ga sprejema DZ. Doslej sta sestavo UO UL določala Statut in Odlok, tako je tudi po 32. členu ZViS-1. To pomeni, da sta se univerza in država morala uskladiti in država ni mogla univerzi vsiliti takšne sestave UO UL, v kateri bi imela vlada večino članov. Novi Statut UL pa bi vladi dal ravno to možnost. Ali si lahko vsaj teoretično zamislimo, da bi jo neka vlada hotela izkoristiti in bi tako prevzela nadzor nad poslovanjem univerze? Glede na pristojnosti UO UL po 53. členu Statuta bi to lahko pomenilo nadzor nad notranjim razporejanjem pasovnih sredstev med članice, odrejanje sanacij in s tem poseganje v posamezne študijske programe, izsiljevanje članice pri potrjevanju njihovih letnih programov dela in finančnih načrtov, poseganje v vsebino raznih splošnih aktov UL in v imenovanje glavnega tajnika UL. Ali nekdo zapravlja avtonomijo Univerze v Ljubljani?

Pika na i je statutarna prepoved agitiranja oz. uvedba cenzure v 4. členu. V obrazložitvah je napačno navedeno, da gre za nespremenjen 7. člen sedanjega Statuta UL, ki omejuje samo delovanje političnih strank na UL. Pojem agitiranja je nejasen, ohlapen in ga je mogoče raztegniti na karkoli. Tudi na kakšno sindikalno akcijo, ali na govorjenje o kakšnem genocidu, ali pa na to, da bi se akademska skupnost s podpisovanjem protestne peticije uprla vladnemu prevzemu UO UL prek Odloka o preoblikovanju UL. Vse to bi lahko sodilo pod kategorijo agitacije in neetičnega delovanja, ki se ju lahko kaznuje z odvzemom naziva in izgubo zaposlitve. (155. in 163. člen)

Če povzamemo. Osnutek novega Statuta UL predvideva korporativistično preoblikovanje univerze, kjer vlada lahko komandirala UO UL, ta finančno disciplinira dekane, ti postanejo bolj neodvisni od organov članice kot doslej, akademski skupnosti pa je naložena cenzura.

Dokumenti so dostopni tule.