Za avtonomijo akademske skupnosti - proti univerzi kot korporaciji

IZJAVA VISOKOŠOLSKEGA SINDIKATA PRED ZAČETKOM STAVKE V VISOKEM ŠOLSTVU

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo začudeni nad odzivi vlade in različnih članov in članic rektorske konference na naša opozorila glede načrtov o centralizaciji državnih univerz, odpravljanju volitev in degradacije članic univerz v "organizacijske enote". Trdijo, da osnutek zakona, ki te ideje vsebuje, sploh ne obstaja. Žal obstaja in ga lahko zainteresirani javnosti takoj posredujemo.

Denimo, da so omenjeni zgolj plod naše domišljije. Izmislili smo si jih. Toda novo, z referendumom pridobljeno ministrstvo dr. Papiča je pred kratkim mimo delovne skupine, ki pripravlja novi zakon o visokem šolstvu, na vlado poslalo novelo zakona o visokem šolstvu. Besedilo, ki ga je vlada medtem tudi že sprejela in poslala v Državni zbor, je v nekaterih ključnih točkah povsem drugačno od tistega, ki ga je delovna skupina obravnavala lani. Na primer v tem, da dekane sili v vlogo direktorjev ("skupina B") in jim omogoča dopolnilno delo oz. še dve uri predavanj, vendar na nedorečen in pravno sporen način. Sugestija je, da naj na mestu dekana ne bo akademska oseba, ki želi ostati vpeta v pedagoško in raziskovalno delo, temveč menedžer podrejene organizacijske enote.

Težnja novele, ki so jo ministrstvo in vodstva pred dekani in širšo akademsko javnostjo skrbno skrivala, je jasna: univerza naj dobi centralistično korporativno strukturo. Natanko k temu pa napotuje tudi osnutek prvega poglavja novega zakona, za katerega ministrstvo in rektorji trdijo, da ga ni, čeprav ga obenem zavzeto branijo. V tem predlogu se članice univerz in dekani ne omenjajo, delež študentov in različnih skupin delavcev pri volitvah rektorja ni več določen, akademski zbori niso več obvezni, prav tako ni več zapovedan obstoj članic, dekanov in volitev znotraj članic. Ob takih predlogih se ministrstvo in rektorji radi sklicujejo na avtonomijo. To sklicevanje je smešno. Zakon, ki ne bi določal, kdo in po kakšnem postopku izbere senat univerze, bi pomenil izročitev univerz skupini posameznikov, ki so trenutno še izvoljeni, v naslednjem trenutku pa bi lahko s spremembo statuta notranjo organizacijo univerze ukrojili po svoji predstavi. V sindikatu poudarjamo, da je edini relevanten subjekt avtonomije akademska skupnost, to so univerzitetne delavke in delavci, študenti in študentke. Vztrajali bomo, da nam bo zakon to vlogo še naprej zagotavljal.

Upravni odbor Univerze v Ljubljani je nedavno neuspešno poskusil prevzeti vlogo, ki je nima niti po zakonu niti po statutu univerze: da bi s finančnimi pritiski posegal v temeljno strukturo študija in raziskovalnega dela na univerzi. Poskus je za zdaj spodletel, vendar so že sami osnutki (ki tudi v tem primeru obstajajo) dovolj poučni. Potrjujejo nas v prepričanju, da je treba v morebitnem novem zakonu strogo omejiti vlogo upravnih odborov univerz. Poleg tega je treba strogo omejiti udeležbo države in drugih zunajuniverzitetnih subjektov v upravnih odborih, saj se ne sme ponoviti "prevzem", kakršnega so si država, predstavniki delodajalcev in drugi zunajznanstveni subjekti omislili pod krinko združitve dveh dosedanjih agencij v novo Javna agencijo znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (prej ARRS, zdaj ARIS). Avtonomija ne sme pomeniti samovolje univerzitetnih in političnih klik in ne sme postati izgovor za podrejanje univerze kratkoročnim ekonomskim interesom.

Od vlade Republike Slovenije za začetek zahtevamo, da iz novele Zakona o visokem šolstvu takoj umakne določila o dekanih kot direktorjih organizacijskih enot, osnutek poglavja v novem zakonu, ki napotuje h korporativnemu tipu "avtonomije", pa pospravi v arhiv pod rubriko "pobožne želje".

Napovedano stavko v visokem šolstvu med drugim razumemo tudi kot upor proti idejam o univerzi kot paradržavni korporaciji. Univerzitetno skupnost vabimo, naj se nam pri tem v čim večjem številu pridruži.

Ljubljana, Maribor, Koper, 19. 5. 2023

Nadaljevanje stavke v visokem šolstvu 30. 5. 2023

 

Spoštovane kolegice in kolegi, zaposleni na javnih univerzah,

Visokošolski sindikat Slovenije napoveduje nadaljevanje lani začete stavke v visokem šolstvu. Prvi stavkovni dan bo v torek, 30. 5. 2023. Naslednja dva bosta v torek in sredo, 13. in 14. 6. 2023. Če bo potrebno, bomo stavko nadaljevali tudi jeseni.

Devetega marca lani smo izvedli prvo samostojno stavko v visokem šolstvu. Zahtevali smo ustrezno vrednotenje našega dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Od lanske jeseni so tekla stavkovna pogajanja, ki pa niso prinesla rešitev, saj vlada zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve.

Na drugi stran je vlada neverjetno ustrežljiva do zdravnikov in učiteljev v OŠ in SŠ. Odobrila je dvig zdravniških plač. Zavezala se je k uvedbi dodatnih in še bolje plačanih delovnih mest starejših zdravnikov specialistov. Odpravila je plačni strop in s tem povzročila nova nesorazmerja v končnih plačnih razredih. Uvedla je četrti naziv v vzgoji in na nižjih ravneh izobraževanja, česar ni nikjer v javnem sektorju. Končne plače učiteljev se bodo s tem skoraj izenačile s plačami izrednih profesorjev. V Visokošolskem sindikatu Slovenije privoščimo ostalim javnim uslužbencem kar največ, zahtevamo pa enakopravno obravnavo in pravično vrednotenje našega dela glede na njegovo zahtevnost in družbeni pomen univerze.

Volivke in volivci so na referendumu podprli ustanovitev novega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v upanju, da se bo to borilo za interese visokega šolstva. Žal se je minister dr. Igor Papič veliko bolj kot za dostojne plače za vse angažiral za dvojne oz. trojne plače, ki jih bo prejemala peščica njegovih kolegov s tržnimi projekti, pri prenovi visokošolske zakonodaje pa lansira ideje o ukinitvi splošnih in neposrednih volitev, odpravi omejitve mandatov in dopušča možnost ukinitve članic univerze oz. fakultet.

Si želimo imeti dekane z dvajsetletnim stažem, ki se bodo dali izvoliti s trgovanjem z glasovi na senatu? Volilne pravice ne damo – niti zaposleni, niti študentje! Po našem trdnem prepričanju je univerza skupnost zaposlenih in študentov, ne pa podjetje, ki se bo upravljalo po korporativnem modelu.

Naše stavkovne zahteve so naslednje:

1.) Zahtevamo redno usklajevanje plač v javnem sektorju z inflacijo.

2.) Skladnost plač visokošolskih učiteljev in zdravnikov specialistov, ki izhaja iz preteklih dogovorov, mora biti na novo definirana glede na novo resničnost v sistemu zdravniških plač, in sicer tako, da se kot orientacija za docenta upošteva povprečje vseh zdravnikov specialistov in višjih specialistov. To velja tudi za morebitne spremembe v prihodnosti.

3.) Temu ustrezen plačni dvig se izvede pri vseh zaposlenih v visokem šolstvu, v vseh plačnih skupinah, visokošolski učitelji in sodelavci, raziskovalci, strokovni in tehnični delavci, pri čemer se dosledno upošteva višja raven zahtevnosti dela v visokem šolstvu. Vsa navedena delovna mesta morajo biti vključena v kolektivno pogodbo, ki velja za visoko šolstvo.

4.) Odpravijo se stare plačne krivice, zlasti pri visokošolskih sodelavcih, lektorjih, bibliotekarjih in informatikih. Vsa delovna mesta v visokem šolstvu morajo biti ustrezno ovrednotena.

5.) Sklene se stavkovni dogovor izboljšanje pogojev za delo, pri čemer bodo izhodišče rešitve, že dogovorjene v dosedanjih pogajanjih.

6.) Ministrstvo umakne predlog črtanja določb o članicah in volitvah dekanov in rektorjev v Zakonu o visokem šolstvu. Splošne in neposredne volitve dekanov in rektorjev, na katerih lahko sodelujejo tudi strokovni delavci in študentje, so za naš sindikat nedotakljive in jih bomo branili z vsemi sredstvi.

Če soglašate s temi zahtevami, vas pozivamo, da se pridružite nadaljevanju stavke v visokem šolstvu. Samo tako si lahko zagotovimo ustrezno vrednotenje našega dela. V torek, 30. 5. 2023, bomo prvič za ves dan prekinili delo.

Pedagoški proces bo odpadel, izpitov, kolokvijev in zagovorov zaključnih del ne bo, prav tako ne uradnih ur v strokovnih službah, knjižnice bodo zaprte, v času stavke se ne vzdržuje informacijskih sistemov. Med stavko se lahko izvede sestanke in seje, na katerih se razpravlja o stavkovnih zahtevah in o razmerah v visokem šolstvu ali v ožjem delovnem okolju. Stavka je omejena pri kliničnih vajah in drugih delovnih aktivnostih, katerih odpoved bi poslabšala zdravstveno stanje pacientov. Izjema sta tudi zakonsko regulirani javna zdravstvena in veterinarska dejavnost.

Na nekaterih članicah se bodo stavkajoči dopoldne zbrali na shodih ali izrednih sejah akademskega zbora ali senata. Nato se bomo vsi zbrali na osrednjih stavkovnih shodih na vsaki od javnih univerz. Na Univerzi v Ljubljani bo skupni shod na Filozofski fakulteti ob 11h. Na Univerzi v Mariboru bo stavkovni shod pet pred dvanajsto na rektoratu, v Dvorani Borisa Podrecce. Na Univerzi na Primorskem bo shod ob 12h na Titovem trgu pred rektoratom.

Stavko v visokem šolstvu so doslej podprli rektorja univerz v Ljubljani in Mariboru, številni dekani in Študentska organizacija Slovenije.

Stavka je ustavna pravica. O njej se odloči vsak sam. Stavkajo lahko vsi zaposleni na univerzah, tudi nečlani VSS. Nadrejeni ali drugi sodelavci ne smejo ovirati stavkanja ali z organizacijskimi navodili oteževati odločitve zanj. V primeru oviranja se obrnite na lokalno pristojnega sindikalnega zaupnika VSS. Stavka je zakonita in bo plačana, saj je vlada večkrat prekršila pisne zaveze za odpravo plačnih krivic.

Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije

*

Stavkovne zahteve so objavljene tule.

Avtonomija univerz je last univerzitetne skupnosti

 

Avtonomija univerz je last univerzitetne skupnosti

Proti privatizaciji in desantu na demokratične temelje javnega visokega šolstva

Izjava za javnost ob obisku predsednika vlade dr. Roberta Goloba na Univerzi v Ljubljani

 

Predsednik vlade RS dr. Robert Golob bo 20. 4. 2023 kot "slavnostni pokrovitelj" slavnostne akademije ob 70-letnici Elektrotehniške zveze Slovenije obiskal Univerzo v Ljubljani oz. eno od njenih fakultet. Ta prisotnost je pohvalna, saj predsednik vlade z njo kaže privrženost svoji stroki in svoji matični fakulteti, na kateri je študiral in doktoriral.

Čeprav gre za nenavaden in poseben obisk politične oblasti na univerzi, dejanja ne razumemo vnaprej kot poseg države v avtonomijo univerz. Kljub temu ta selektivni obisk zbuja nekaj pomislekov in vprašanj. Isti predsednik vlade je namreč zaradi neke trenutne muhe na seji vlade zahteval povečanje študijskih mest na področju psihologije in radiologije, čeprav postopki oblikovanja razpisa trajajo več mesecev in so stvar dogovarjanja med univerzami in vlado. Golobov minister dr. Igor Papič je kot vedno ubogljivo podpisal, kar so dali predenj, čeprav je pod prejšnjo vlado aktivno sodeloval pri peticiji zoper politične posege v razpis.

Ker gre pri vsem tem za vprašanje avtonomije, se ne moremo znebiti neprijetnega občutka ob dejstvu, da je nekdanji rektor in sedanji minister stoletnico Univerze v Ljubljani onečastil z vojaškim špalirjem in nespodobnim vdorom države v akademski prostor.

Predsednik vlade bo svojo matično fakulteto seveda obiskal brez vojaškega postroja. Do tod se vse zdi nedolžno. Velja pa opozoriti, da obisk predsednika vlade sovpada s obravnavo osnutka novega Zakona o visokem šolstvu, ki ga ni mogoče označiti drugače kot brutalen napad na notranjo ureditev javnih univerz, saj med drugim predvideva odpravo uveljavljenega in zakonsko določenega volilnega sistema, koncentracijo moči v rokah peščice in uvedbo korporativnega upravljanja, ki je prvi korak do de facto privatizacije javnega visokega šolstva. Groteskno je, da predlagane rešitve zagovarjajo rektorji, ki so jim mandat na splošnih in neposrednih volitvah podelili člani celotne akademske skupnosti, sedaj pa si ti isti posamezniki in posameznice, skriti za špansko steno rektorske konference, posvetovalnega organa brez pravno-formalne veljave, brez vsakega pooblastila jemljejo pravico, da bi tem istim volivcem volilno pravico odvzeli. Za lažjo predstavo: to je tako, kot da bi se vlada dr. Goloba odločila, da v Republiki Sloveniji odpravi volitve v državni zbor in slednjega zamenja z gremijem izbrancev.

Sporočamo, da si univerzitetne delavke in delavci, študenti in študentke ne bomo pustili vzeti avtonomije, ki jo imamo kot članice in člani akademske skupnosti.

Predsedniku vlade in njegovemu sekundantu, ki smo ga pridobili z referendumom, predlagamo, da si ob slovesnosti na njuni fakulteti vzameta pol ure časa in se na štiri oči pogovorita o tem, kaj mislita o prihodnosti univerz. Ali si sploh želita avtonomnih javnih univerz, na katerih sta si pridobila svoje akademske naslove? Ali pa bosta dovolila, da skupina trenutnih akademskih oblastnikov, klientelno povezanih z lokalno politično oblastjo,  univerze spremeni v svoj lastni fevd, brez volitev in brez demokracije?

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

Predlog dopolnitve Nakvisovih Minimalnih standardov: starševstvo in 3-mesečno delovanje v tujini

 

Odziv VSS na Nakvisov predlog Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.

V VSS se odzivamo na predlog Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (v nadaljevanju: Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov), ki je bil 20. 3. 2023 objavljen na spletni strani Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

Namen predlaganih dopolnitev pozdravljamo, saj naslavlja diskriminacijo dela zaposlenih, ki ne morejo opraviti 3 mesečnega neprekinjenega delovanja v tujini. V sindikatu si že dlje časa prizadevamo za rešitev tega problema, vendar do sedaj za to še ni bilo posluha.

K predlogu Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov podajamo naslednje pripombe:

Nobena od alinej prvega odstavka novega 35.a člena Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov neposredno ne vključuje niti staršev mlajših otrok, ki so samohranilci, niti staršev, katerih otroci zaradi njihovega zdravstvenega stanja potrebujejo kontinuirano in nemoteno zdravstveno oskrbo. Tovrstne situacije bi se sicer lahko razumele kot “druge specifične življenjske okoliščine” dovoljenih izjem, ki jih ureja tretja alineja prvega odstavka novega 35.a člena Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov, vendar pa je ta opis nedorečen in podvržen presoji posameznega visokošolskega zavoda, kar bi lahko vodilo do neenakopravne obravnave kandidatov različnih visokošolskih zavodov. Poleg tega na visokošolskih zavodih običajno ni zaposlenih strokovnjakov, ki bi lahko strokovno presodili, katera življenjska okoliščina, povezana s skrbjo za otroke, je lahko dovolj “specifična”, da opraviči izjemo.

Z namenom enakopravne obravnave, pa tudi enakopravnosti na podlagi spola, saj je skrb za otroke pogosto žal še vedno nesorazmerno obremenjujoča za matere, predlagamo, da se med možne izjeme vključi dodatne 3., 4., in 5. alinejo, ki glasijo:

“- kandidatom, ki negujejo in varujejo hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke,

- kandidatom, ki so ves čas zadnjega izvolitvenega obdobja negovali in varovali otroka, mlajšega od 18 let, s katerim so živeli sami (t.i. starši samohranilci)

- kandidatom, ki so ves čas zadnjega izvolitvenega obdobja negovali in varovali otroka do osmega leta starosti.”,

sedanja 3. alineja prvega odstavka novega 35.a člena Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov pa postane 6. alineja.

Meja 8 let je izbrana v skladu z novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. L. RS, št.153/22), ki starost osem let določa kot starost otroka, do katere imajo starši določena podaljšanja in pravice (npr. delo s krajšim delovnim časom) in na osnovi tega, kdaj gre lahko otrok sam v šolo in po našem mnenju predstavlja skrajno spodnjo mejo starosti otroka, ki bi bila pogoj za to, da je kandidat oziroma kandidatka upravičena do drugačnega načina izpolnjevanja pogoja 3 mesečnega neprekinjenega delovanja v tujini.

Ljubljana, 3. 4. 2023

Odziv Visokošolskega sindikata Slovenije na izjave ministra dr. Papiča

 

Minister se je na poziv VSS k odstopu odzval po načelih "napad je najboljša obramba" in "deli in vladaj". Sporočamo mu, da ti obrabljeni strategiji ne bosta dali rezultatov.

Naša utemeljitev, zakaj smo ga ocenili kot nesposobnega, je kratka in preprosta. Mesece je obljubljal stvari, za katere se je na koncu izkazalo, da ni na nobeni točki preveril svojega mandata. Poleg tega se je s pogajanj tik pred koncem brez pojasnila umaknil in to vlogo prepustil šolskemu ministru. Ker vlade s svojimi ponudbami očitno ni na nobeni točki in v nobeni obliki seznanil, je nazadnje na vladi dobil zavrnitev.

Ker se je s tem zaupanje dokončno skrhalo, ne moremo več verjeti obljubam, da bo do ustreznih plačnih rešitev prišlo v naslednji fazi. Zato pričakujemo nov predlog sporazuma, ki bo vseboval 1) orientacijsko delovno mesto "docent" v ustreznem proporcu do zdravnikov specialistov in učiteljev na nižjih ravneh izobraževanja in 2) eksplicitna zagotovila o relevantnosti tega delovnega mesta za druga delovna mesta v dejavnosti.

Izjave dosedanjega ministra o nereprezentativnosti VSS za področje raziskovanja pa samo potrjuje našo oceno o njegovi nelojalnosti univerzam in nepoznavanju sistema. Nereprezentativnost VSS v raziskovalni dejavnosti je gola domneva, ki jo bomo ovrgli s pridobitvijo (tudi formalne) reprezentativnosti. Že samo Univerza v Ljubljani je največja raziskovalna institucija v Sloveniji s kar trideset odstotki vseh registriranih raziskovalcev (po podatkih baze SICRIS). Da je raziskovanje temeljna dejavnost univerz in osnova posredovanja znanja, je s spremenjeno obliko financiranja priznal tudi novi raziskovalni zakon. Če minister Papič to iz osebnega oportunizma postavlja pod vprašaj, je to samo še en razlog za njegov umik.

dr. Sandra Bašić Hrvatin, dr. Aljaž Gaber, dr. Gorazd Kovačič, dr. Marko Marinčič, Damir Mlakar, dr. Urša Opara Krašovec, mag. Andrej Vogrin, dr. Elizabeta Zirnstein, dr. Simon Zupan (predsedstvo VSS)

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 27. 3. 2023

 

 

Zahtevamo odstop ministra Papiča. Stavka v visokem šolstvu se nadaljuje

 

Visokošolski sindikat Slovenije je 9. 3. 2022 izvedel samostojno stavko v dejavnosti visokega šolstva. Zahteval je odpravo plačnih nesorazmerij do zdravnikov, pri čemer bi bile v dvig plač zajete vse skupine zaposlenih (D1, H, J in B). Zahteval je popravo nekaterih bolečih plačnih krivic iz preteklosti (visokošolski sodelavci brez doktorata, lektorji, informatiki, bibliotekarji). Zahteval je zagotovitev normalnih pogojev za delo za pedagoške delavce (sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva). Zahteval je tudi ureditev nekaterih posebnosti dela v visokem šolstvu v kolektivni pogodbi (delo na domu, stalna pripravljenost, delo v nevarnih pogojih).

Stavkovna pogajanja so trajala pet mesecev in pol. Z vladno stranjo smo se uskladili o vrsti rešitev, in to v dobri veri, da ima mandat ali da ga bo pridobila. Že kmalu pa se je izkazalo, da se vlada z edinim sindikatom, ki je v ožji dejavnosti "visoko šolstvo" preverljivo reprezentativen (VSS), o plačah že v izhodišču ni mislila pogajati. Sporazum o novem orientacijskem delovnem mestu v visokem šolstvu je sklenila s šolskim sindikatom (SVIZ). Temu sindikatu zaradi formalno veljavne ureditve ni bilo nikdar treba izkazati reprezentativnosti v visokem šolstvu, saj reprezentativnost formalno črpa iz vzgoje (vrtci) in iz douniverzitetnega izobraževanja.

Stavkovni sporazum, ki ga je vlada sklenila s sindikatom SVIZ, je morda formalno veljaven, vendar vsebine, ki zadeva visoko šolstvo, ne sprejemamo. Nenavadno je, da je vlada sindikatu SVIZ za nižje ravni izobraževanja na lastno pobudo ponudila celo en plačni razred več od njegovih zahtev. Ker so učitelji nedavno pridobili tudi nov naziv, z napredovanji sežejo en plačni razred pod izrednega profesorja. Zaostanek univerzitetnega učitelja lektorja se je pri kariernem napredovanju za učitelji z douniverzitetne ravni z enako izobrazbo povečal na 8 plačnih razredov. V pogajanjih s šolskim sindikatom je bilo orientacijsko delovno mesto "docent" uvrščeno na 38 % predvidene plačne lestvice, rednega profesorja pa posledično na 52 %.

Da je sindikat SVIZ karkoli konkretnega pridobil za skupino J, je preprosto lažna novica. Kot vedno jo je pustil na cedilu.

Drugi dogodek, ki je pokazal ponižujoč odnos vlade do univerz oz. do področja visokega šolstva, je bil oportunistični umik ministra Papiča. Ta se je kmalu po tem, ko je na podlagi referenduma, na katerem smo se številni zavzeli za "samostojno" ministrstvo, umaknil iz pogajanj in pogajanja o visokem šolstvu prepustil šolskemu ministru Feldi.

Smo novo ministrstvo res potrebovali? Je bil referendum res potreben? Kot se zdi zdaj, je bil potreben zgolj zato, da se novi minister bolj posveti področju inovacij. Še posebno zakonodajnih "inovacij", ki skušajo prelisičiti pravila EU in poleg tega javnim ustanovam omogočiti, da z nelojalno konkurenco zasebnikom znotraj javnega sektorja izplačujejo "trojne plače". To novelo k raziskovalnemu zakonu je koalicija žal enotno podprla kljub oceni zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da je v treh točkah neustavna.

Tretji dogodek, ki je dokazal neodgovornost ministra Papiča in njegovo osredotočenost na komercialne interese, je bilo zadnje pogajalsko srečanje med VSS in vlado. Takrat dr. Papiča sploh ni več bilo. Nenadoma smo od državnega sekretarja dr. Krajnca, ki je po novem nastopal kot namestnik šolskega ministra, izvedeli, da mandata za pogajanja o številnih že dogovorjenih tematikah pravzaprav sploh nima. Minister Papič nas je potemtakem več mesecev vlekel za nos, nato pa inovativno izginil.

Zahtevamo odstop ministra Papiča. Ne zato, ker je povzročil kakšno usodno škodo. Doslej ni storil niti tega. Odstop tega ministra zahtevamo zato, ker je nesposoben in ker mu za univerze ni mar.

Ker do stavkovnega sporazuma ni prišlo, bo Visokošolski sindikat Slovenije nadaljeval s stavkovnimi aktivnostmi. Dosedanje zahteve bomo glede na nove okoliščine konkretizirali. O datumih bo javnost obveščena v kratkem.

Med drugim bomo odločno vztrajali pri štirih ključnih zahtevah:

- glede na dogovor iz leta 2002 in spremembe zdravniških delovnih mest, do katerih je prišlo v vmesnem obdobju, mora orientacijsko delovno mesto "docent" že glede na trenutno stanje pridobiti 7 plačnih razredov; s tem se dosežeta tudi primerljivost celotnega razpona možnih napredovanj in uskladitev pedagoških delovnih mest na univerzi z raziskovalnimi;

- orientacijsko delovno mesto zadeva vsa delovna mesta na univerzah, tudi skupine J, H in B;

- nabor delovnih mest v skupini J se oblikuje na novo in ločeno od ostalih dejavnosti;

- v morebitnem novem plačnem sistemu morata visoko šolstvo in raziskovalna dejavnost obvezno dobiti samostojen steber.

 

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 27. 3. 2023

Predsedstvo VSS

 

 

Uzakonitev možnosti trojnih plač kot vladno posmehovanje načelu enakega plačila za enako delo

 

Visokošolski sindikat Slovenije ostro nasprotuje noveli Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) in podzakonskim aktom, s katerimi vlada po hitrem postopku uvaja neposredno kršenje načela o enakem plačilu za enako delo ter ustvarja nova nedopustna plačna nesorazmerja zaposlenih v javnih organizacijah na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti.

Vlada se je odločila za sprejetje novele ZZrID po skrajšanem postopku. Z njenim 18. členom širi možnost izplačevanja dvakratnika osnovne plače za raziskovalce na vse tiste javne zavode, ki imajo sklenjeno pogodbo za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti. Novela zakona širi nabor možnosti za višje plače s tržnih in različnih evropskih projektov še na »posebne projekte nacionalnega značaja«, financirane iz slovenskega proračuna, ki pa v zakonu niso opredeljeni niti okvirno. Določil jih bo ministrov pravilnik.

Osnovni namen vključitve »posebnih projektov nacionalnega značaja« v zakon je zelo nazoren. S tem želi predlagalec zakona ustreči apetitom akademske oblasti in zaobiti evropsko uredbo (Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 4. 2021), ki izrecno določa, da plače za delo v evropskih projektih ne smejo presegati plač osebja v nacionalnih projektih. Nadvse predrzno je, da se javno objavljeni osnutek Pravilnika k 64. členu ZZrID pri tem celo sklicuje na evropsko uredbo. A to še ni vse. Če so vir za plačo raziskovalca, zaposlenega v javnem zavodu tržna sredstva, »evropska« sredstva, v primeru »posebnih projektov nacionalnega značaja« pa celo slovenska sredstva, pravilnik določa umestitev raziskovalca v najvišji plačni razred znotraj delovnega mesta (napredovanje za do 10 PR) in pomnožitev osnovne plače delavca s količnikom, ki lahko znaša tudi 2. Posledično se bo lahko plača dveh raziskovalcev z enakim nazivom, ki v isti pisarni opravljata enako delo ali raziskujeta v istem laboratoriju, razlikovala za faktor 3!

Konkreten primer: znanstveni sodelavec, zaposlen na projektu ARRS, bo uvrščen v 47. PR in bo njegova osnovna plača znašala 2.795,64€; znanstveni sodelavec, zaposlen na »pravem viru«, pa bo avtomatično uvrščen v 57. PR (4.138,22 €), njegova osnovna plača pa bo še dodatno pomnožena s faktorjem do 2 (8.276,44 €).

Vlada s tem kaže vso svojo dvoličnost in sprenevedavost, saj na eni strani zagovarja načelo enakega plačila za enako delo in se navidezno zavzema za odpravo plačnih nesorazmerij, po drugi pa s sprejemanjem zakonskega akta po skrajšanem postopku (!) skupini zaposlenih v javnem sektorju odpira vrata za izstop iz sistema javnih plač in ustvarja nova nesorazmerja ne le znotraj dejavnosti, temveč celo znotraj iste organizacije. Pri tem posebej ostro obsojamo njen poskus, da bi si navkljub opozorilom Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora prilastila pristojnost zakonodajne veje oblasti ter zaobšla ustavna načela pravne varnosti, splošne enakosti pred zakonom in legalitete (2., 14. in 120. člen Ustave RS) in evropsko uredbo.

Visokošolski sindikat bo tako kot doslej za vse zaposlene na univerzah ne glede na plačno skupino uveljavljal in zagovarjal načelo enakega plačila za enako delo kot tudi uveljavitev pravičnih plačnih razmerij.

Ministrico za javno upravo, ki je odgovorna za uveljavitev nove plačne reforme, pozivamo, da se javno opredeli do 64. člena ZZrID, do predloga njegove novelacije in do osnutka pravilnika, ki ga ta predvideva.

Ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije pozivamo, da pojasni, v čem konkretno se »posebni projekti nacionalnega značaja«, ki odpirajo vrata za izstop iz plačnega sistema in višjim plačam, razlikujejo od običajnega temeljnega oziroma aplikativnega projekta.

Obravnava predloga zakona na seji Odbora za znanost, kulturo in mladino Državnega Zbora je predvidena 7. 3. 2023. Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost šport in mladino Državnega sveta je predlog zakona že soglasno podprla na seji 2. 3. 2023.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 5. 3. 2023

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije