Novi Minimalni standardi in Merila za akreditacijo, NAKVIS, 2026

Svet agencije NAKVIS je 29. 1. 2026 sprejel nove Minimalne standarde za izvolitev v nazive (ki so osnova za habilitacijska merila univerz) in nova Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov. Visokošolski sindikat je v decembru in januarju predlagal več dopolnitev. Zatem smo imeli sestanek z agencijo. Skoraj vsi naši predlogi so bili sprejeti.

- V Minimalne standarde so na naš predlog dodali časovni zamik pri obveznosti objavljanja v odprtem dostopu, ko gre za znanstvene monografije. Cenik tujih založb je težko dosegljiv. Izkoriščevalsko politiko založniških korporacij je z 19. 6. 2025 zaobšla novela ZZrID, ki je v nacionalno zakonodajo vpeljala pravico do sekundarnega publiciranja. To pomeni, da avtor v repozitoriju odprto dostopno objavi recenzirano različico besedila, ne glede na to, da mu pogodba z založnikom prepoveduje objavljanje.

- Med pomembna dela so dodana tudi takšna, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo, kar je izjema v Habilitacijskih merilih UL.

- Dodana je izjema pri številu del v izvolitvenem obdobju na področjih, kot je filmska režija, kjer produkcija traja več kot tri leta.

- Med izkaze družbenega vpliva, kar je novo področje preverjanja v habilitacijskih postopkih, je dodano delovanje v strokovnih in posvetovalnih telesih ter udejstvovanje v javnih strokovnih razpravah, ki vplivajo na oblikovanje javnih politik, zakonodaje, poklicnih standardov ipd., ter strokovno sodelovanje z uporabniki.

- Črtan je obvezni pogoj bivanja v tujini za izvolitev z naziv izrednega profesorja, saj je ključno delovanje na tujih institucijah, kar je vsaj deloma mogoče tudi na daljavo.

Najbolj prelomna pa je dopolnitev 10. standarda Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov. Med standarde kakovosti na kadrovskem področju smo uspeli vključiti tudi urejena delovna razmerja. Komisije bodo med pregledi visokošolskih zavodov preverjale tudi, ali so bile zavodu izdane obremenilne odločbe delovnih inšpekcij in sodbe delovnih sodišč. Pri urejenosti delovnih razmerij ne gre samo za prepoved veriženja zaposlitev za določen čas po ZDR-1, temveč tudi za zaporedje oblik pogodb za plačilo pedagoškega dela po 108. člen ZViS-1: najprej zaposlitev, nato pedagoška nadobveza, nato dopolnilna zaposlitev in šele na koncu, če je posameznik kjerkoli že 120% zaposlen, avtorska pogodba. NAKVIS je sprejela naše argumenta, da prekarnost pedagoških delavcev slabo vpliva na kakovost in da lahko s takšnim standardom kakovosti agencija pridobi sredstvo za delanje reda, zlasti v zavodih s cenenim poslovnim modelom. Dejstvo je, da prekarno delo še vedno obstaja tudi na javnih univerzah. Na UL se stvari postopno urejajo. UO je včeraj odobril dodatna delovna mesta za odpravo prekarnosti na FSD in FGG. Vključitev urejenih delovnih razmerij med Nakvisove standarde kakovosti bo lahko pospešila to urejanje, saj bo učinkovala tudi preventivno. Pomemben pa bo angažma lokalnih sindikatov.

Dokumenti so objavljeni tule.

Navodila UL za izplačilo delovne uspešnosti

UL nam je v drugi polovici januarja 2026 poslala v mnenje predlog Navodil za izplačilo delovne uspešnosti. Pripravila jih je, še preden so se zaključila stebrna pogajanja o podrobnejših kriterijih za delovno uspešnost (DU) in preden je bila znana vsebina Aneksa h KPVIZ, zato da bi določila vsaj začasno veljavne postopke za izplačilo DU za januar. Predlog Navodil tako še ni mogel upoštevati metodologije in določb o načinu objave sklepa o izplačilu DU.

Sindikat se je na predlog odzval z naslednjimi stališči. Prvič, predlagali smo, naj UL sredstva za DU v čim večji meri izplačuje za nadomeščanje in za dodatno delo zaradi nezasedenih delovnih mest. In drugič, predlagali smo naj bo samonadomeščanje priznano kot del nadomeščanja, ki se ga plača v obliki DU, tudi pri pedagogih. Poleg tega smo svetovali vodstvu univerze, naj o zakonski dopustnosti izplačevanja DU v dveh periodah (mesečno za nadomeščanje in na tri mesece po ostalih petih kriterijih) za mnenje vpraša MJU. Izrazili smo tudi nasprotovanje temu, da bi bil zakonsko maksimalen obseg izplačila DU za nadomeščanje rezerviran samo za dela na najzahtevnejših področjih.

Zaradi številnih odprtih vprašanj je vodstvo UL umaknilo predlog Navodil s seje UO UL 29. 1. 2026. Izplačila DU za januar 2026 bodo zamaknjena za kakšen mesec, do uskladitve Navodil in nadgradnje informacijskega sistema.

Dokumenti so dostopni tule.

Kriteriji za delovno uspešnost v KPVIZ

 

Novi plačni zakon ZSTSPJS je združil prej ločena instituta DUPOD in RDU. Prvo so plačevali mesečno, drugo pa na pol leta. V novem sistemu gre za en institut s skupno »vrečo« denarja za izplačila na podlagi obeh namenov. »Vrečo« se polni s prihranki pri plačah zaradi odsotnosti (npr. najpogostejša situacija je krajša bolniška, kjer delodajalec plačuje delavcu 80% nadomestilo, 20 % njegove plače pa prihrani) in iz dveh oz. od leta 2028 treh % mase plač. Iz te skupne »vreče« se najprej izplača DU za nadomeščanje in zaradi nezasedenih delovnih mest, nato pa iz preostanka denarja še DU po petih kriterijih. Te določa 30. člen ZSTSPJS. Podrobnejše kriterije smo določili v aneksu h KPVIZ, sklenjenem konec januarja 2026.

Na stebrnih pogajanjih smo se dogovorili za naslednje rešitve v KPVIZ. Metodologija, kako se upošteva podrobnejše kriterije, je v 5. členu Aneksa h KPVIZ taka, da za izplačilo DU zadošča že izpolnjevanje enega podrobnejšega kriterija pri kateremkoli od petih kriterijev. Podrobnejši kriteriji so napisani tako, da pokrijejo različne poklicne profile. Rezultat bi lahko bila precej široka in enakomerna razdelitev denarja, ki ostane po razdelitvi sredstev za nadomeščanje. Dejstvo pa je, da je določanje DU v osnovi orodje v rokah delodajalca in na koncu bo še vedno predstojnik tisti, ki bo ocenil svoje podrejene. Določena varovalka je transparenten način objave prejemnikov in zneskov, kar ureja 6. člen Aneksa.

Poleg podrobnejših kriterijev in metodologije je VSS skušal izpogajati rešitve za pomanjkljivosti ureditve instituta DU v ZSTSPJS. Masa prihrankov zaradi odsotnosti je vredna manj od vsega dela, ki ga je treba opraviti v okviru nadomeščanja. Poleg tega zakon določa, da gre v »vrečo« za DU vsaj 50 % prihrankov in ne nujno vsi. Še več, nikjer v zakonu ne piše, da je treba polnovredno plačati celotno nadomeščanje. Posameznikova DU je omejena na 30 % osnovne plače. Izplačilo DU za nadomeščanje je tako lahko precej manjše od količine dodatno opravljenega dela, lahko pa je zaradi skupne »vreče« tudi večje in tako ostane manj denarja za DU po ostalih petih kriterijih. Predlagali smo različne varovalke, ki bi zaščitila delavce, ki nadomeščajo odsotne kolege, ali se samonadomeščajo in opravljajo dvojno količino dela po krajši bolniški odsotnosti, ali opravljajo povečan obseg dela zaradi nezasedenih delovnih mest. Skupaj z drugimi sindikati v »stebru« smo predlagali tudi definicijo nezasedenih delovnih mest, kar je še en raztegljiv pojem iz ZSTSPJS. Vladna stran je vse predloge zavrnila.

Odprto je ostalo tudi vprašanje, kako točno se izračuna prihranke pri plačah in kaj se všteva in kaj odšteva od teh prihrankov. Dogovor z vlado o tem na krovni ravni žal ni bil mogoč. Za povrh je MJU objavilo aplikacijo, ki naj bi bila v pomoč delodajalcem pri razrezu DU, čeprav smo ga sindikati opozorili, da je v dveh listih nezakonita. Sindikati smo o tem obvestili delodajalce in javnost.

Določitev naštetih definicij in količin je ob koncu stebrnih pogajanj ostala prepuščena resorjem in/ali delodajalcem. Temeljno stališče VSS je, da je treba DU nameniti predvsem tistim, ki so dodatno obremenjeni z nadomeščanji.

V Aneks h KPVIZ, ki določa podrobnejše kriterije za DU, je VSS uspel vključiti še več drugih dopolnitev KPVIZ, ki so bile del naših stavkovnih zahtev in niso bile realizirane s plačno reformo, ali ki izhajajo iz novega ZViS-1, ali pa gre za odpravo napake v Aneksu h KPVIZ iz novembra 2024. V sami končnici smo uspeli doseči naslednje.

- Aneks v 10. členu določa pogoje in postopke za odrejanje pripravljenosti na domu. Od afere "dodatki za stalno pripravljenost" UL ni uporabljala tega instituta, čeprav ima na določenih deloviščih potrebo po njem.

- Črta se drugi odstavek 17. člena Aneksa h KPVIZ iz novembra 2024, ki je določal nezdružljivost izplačila pedagoške nadobveze in pedagoške razbremenitve. To je doslej pomenilo, da lahko delodajalec nekomu naloži izvajanje nadobveze, ne sme pa je plačati.

- Izboljšane so pravice in pogoji za delovanje sindikatov.

- Delovni mesti Strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu VII/1 in VII/2 se prenese v plačno podskupino D1. V KPVIZ se zavaruje njun pedagoški normativ. S tem so strokovni sodelavci pri pedagoškem procesu dokončno priznani kot visokošolski pedagoški delavci.

- Dvema bibliotekarskima delovnima mestoma v podskupini D5 in Samostojnemu strokovnemu sodelavcu IX se popravi velikost odprave fiktivnih nesorazmerij. Prvima dvema žal samo za naprej, kar ne bo imelo realnega učinka, tretjemu pa tudi za nazaj. Vse do zadnjega trenutka smo se borili za popravo napake v Aneksu h KPVIZ iz novembra 2024, s katero je bilo oškodovanih sedem novih delovnih mest v podskupini D5. Ker jim je bila pripisana prevelika odprava fiktivnih nesorazmerij, so s prvo tranšo dobili manj kot zakonsko določenih 100 EUR povišice.

Od stavkovnih zahtev VSS marca 2022 po štirih letih ostajata neuresničeni še dve: določitev nadomestila za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu v KPVIZ ter dodatni dnevi dopusta za delo z nevarnimi snovmi, kužnimi materiali ali viri sevanja. Za oboje se je vlada postavila na stališče, da ju je treba urediti enotno za ves javni sektor.

Dokumenti so objavljeni tule.

Poziv k umiku nezakonitih delov aplikacije za izračun delovne uspešnosti

 

POGAJALSKA SKUPINA REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

POGAJALSKA SKUPINA KONFEDERACIJE SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

 

IZJAVA ZA JAVNOST

22.1.2026

 

POZIV K UMIKU IN NEUPORABI NEZAKONITIH ELEMENTOV PRIPOMOČKA ZA IZRAČUN DELOVNE USPEŠNOSTI V JAVNEM SEKTORJU OD 1.1.2026 DALJE

Ministrstvo za javno upravo je na svojih spletnih straneh objavilo pripomoček za izračun delovne uspešnosti od 1.1.2026 dalje, ko se je z zamikom začela uporabljati nova ureditev delovne uspešnosti in se bo pri delodajalcih, ki bodo delovno uspešnost izplačevali mesečno, prvič obračunala po novem februarja s plačo za mesec januar.

V obeh sindikalnih pogajalskih skupinah opozarjamo, da nekateri načini razdelitve sredstev, ki jih pripomoček omogoča, niso skladni z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, na kar smo vladno stran v pogajanjih in usklajevanjih tudi večkrat opozarjali. Pripomoček, ki na več delovnih listih omogoča različne načine upoštevanja kriterijev za delitev sredstev iz naslova delovne uspešnosti, namreč pri dveh od teh načinov (»korekcija na vse kriterije« in »selektivna korekcija vsi kriteriji«) ne upošteva zahteve iz drugega odstavka 32. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Slednji povsem nedvoumno določa, da se del plače za delovno uspešnost na podlagi kriterijev in meril določi tako, da se najprej določi del plače za delovno uspešnost tistim javnim uslužbencem, ki opravljajo dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, iz razlike sredstev pa tistim javnim uslužbencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v posameznem obdobju.

Izpostavljena načina izračuna delovne uspešnosti sta v nasprotju z omenjeno določbo, saj pripomoček naknadno, po določitvi delovne uspešnosti tistim, ki bi jim delovna uspešnost morala pripadati po prednostnem kriteriju opravljanja dodatnega dela ali večjega obsega dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, v nekaterih primerih (če so presežena skupna sredstva, ki so na razpolago za delovno uspešnost) avtomatično poseže v del plače, ki je bil javnim uslužbencem določen iz tega naslova.

Pripravo pripomočka sicer pozdravljamo in ocenjujemo, da je v osnovi pripravljen kakovostno, uporabniku prijazno in kljub temu, da njegova uporaba ni obvezna, utegne močno olajšati delo predstojnikom in vodjem v javnem sektorju, ki so zadolženi za delitev sredstev za delovno uspešnost. Prav zato obžalujemo, da se ministrstvo kljub opozorilom odločilo, da objavi pripomoček z elementi, ki so v nasprotju z zakonom.

Glede na navedeno Ministrstvo za javno upravo s to skupno javno izjavo tokrat javno pozivamo, da iz pripomočka umakne sporne elemente, vse delodajalce v javnem sektorju pa pozivamo, da spornih načinov izračunavanja delovne uspešnosti/delovnih listov iz pripomočka ne uporabljajo. Opozarjamo, da z uporabo spornih načinov izračuna delovne uspešnosti delodajalci tvegajo številne sodne spore in se izpostavljajo odgovornosti za nezakonito izvajanje določb Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

 

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

l.r.

 

 

Branimir Štrukelj

Vodja Pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja

l.r.

Izplačilo regresa dopolnilno in delno zaposlenim

MVI se je ob začetku šolskega leta 2025-2026 v soglasju z MDDSZ in MJU postavilo na stališče, da dopolnilno zaposlenim pripadajo sorazmerno višja izplačila iz dela, kot so regres, zimski regres ("božičnica") in premije pri Modri zavarovalnici. Vodstva univerz smo obvestili, da v visokem šolstvu ne more biti nič drugače. Kdor je npr. 120% zaposlen, mora prejeti regres in zimski regres v višini 120 % in pripada mu 20 % več dni dopusta.

Poleg tega smo novembra 2025 seznanili vodstva univerz z najnovejšo sodno prakso, po kateri na podlagi 98. člena KPVIZ delavcem v izobraževanju, ki so v delovnem razmerju samo za omejen delovni čas, v preostanku pa so zavarovani kot samozaposleni, pripada polno izplačilo navedenih prejemkov. Kdor je npr. 40 % zaposlen v visokem šolstvu, za preostalih 60 % pa si plačuje socialno zavarovanje kot s. p. ali samozaposlen v kulturi, mu mora univerza izplačati 100% regres in zimski regres.

Vodstva univerz smo pozvali, naj uredijo izplačila skladno s temi pravili. Izplačilo zimskega regresa za leto 2025 so izvedli skladno z navedenimi pravili.

Dokumenti so objavljeni tule.

Pismo rektorju Univerze v Ljubljani

Spoštovani gospod rektor, prof. dr. Gregor Majdič,

pišemo vam v zvezi z vašim odzivom na navedbe Francesce Albanese, ki Univerzi v Ljubljani očita, da s sodelovanjem z izraelskimi univerzami »normalizira nezakonitost in zločine« (Delo, 12. julija 2025).

Številne članice in člani UL smo vpeti v financiranje programa Obzorje Evropa in se, seveda, sprašujemo, kako ravnati, saj so od tega financiranja odvisni številni raziskovalci in raziskovalke na naših institucijah. Strinjamo se z vami, da je s tega vidika zelo težko izstopiti iz že potekajočih projektov in da to tudi ni potrebno, še posebej, kadar niso v nikakršni neposredni povezavi s kakršno koli izraelsko univerzo ali drugo institucijo. Prepričani pa smo, da lahko UL do potekajočega genocida v Gazi zavzame odločnejšo etično držo.

Glede na dejstvo, ki ste ga v pismu izpostavili tudi sami, da namreč evropska komisija pri projektih EU izraelske ustanove financira neposredno, saj je Izrael polnopraven član okvirnih raziskovalnih programov, bi Univerza v Ljubljani, kot prav tako polnopravna članica raziskovalnih programov, lahko storila vsaj to, da od evropske komisije zahteva, naj iz programov, ki jih financira, takoj izloči izraelske univerze in druge izraelske institucije, ne glede na to, ali so neposredno ali posredno povezane z vojaškimi strukturami. Skratka, UL naj takoj zahteva zamrznitev statusa Izraela v Obzorju Evropa, kar je od nje zahtevalo že tudi Študentsko društvo Iskra.

Če je za tak sklep potrebna večina glasov senatorjev UL, je treba takoj pozvati h glasovanju, pa čeprav per rolam, na daljavo. Čas dopustov ne sme biti izgovor, saj je dopustovanje v primerjavi z ogroženim preživetjem naš velik privilegij. Čakanje na septembrski senat neupravičeno odlaga odločitev, ki bo v vsakem primeru za premnoge Palestince prišla prepozno. Drži, kot poudarjate, konfliktov na svetu je več, vendar je prav ta razkril največjo hipokrizijo EU, ki je vanj finančno vpletena in tako zanj tudi soodgovorna. Kot zaposlene in zaposleni na UL ne želimo biti del tega sprenevedanja. Verjamemo, da nas je takšnih večina na UL, in zato tudi verjamemo, da bo večina senatorjev, dekanj in dekanov glasovala za to, da se UL pri evropski komisiji čim prej izreče v prid zamrznitvi financiranja izraelskih univerz in drugih institucij, povezanih v Obzorje Evropa. Vsaj dokler Izrael ne preneha z genocidom. Tako bi se izraelske univerze in druge institucije morale znajti same in bi se morda vsaj zamislile nad tem, kar se dogaja in ob čemer molčijo, če že ne sodelujejo.

S takšno načelno držo bi se UL uprla od spodaj navzgor. Ne glede na rezultat je to edina možna etična drža. Nenazadnje pa je UL to dolžna tudi zaradi zgleda, ki ga daje študentkam in študentom.

V pričakovanju takojšnjega ukrepanja vas lepo pozdravljamo in obenem pozivamo tudi kolege in kolegice z Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici, da od vodstev svojih univerz zahtevajo, naj od evropske komisije zahtevajo takojšno izločitev izraelskih univerz in drugih izraelskih institucij iz sistema financiranja Obzorje Evropa.

prof. dr. Ana Kučan (UL BF) in več sto sopodpisnikov, med njimi Visokošolski sindikat Slovenije

Novi Zakon o visokem šolstvu (2025)

Vlada je po dobrih dveh letih snovanja in usklajevanj med deležniki aprila 2025 poslala predlog novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS) v DZ. Predlog zakona v pomembni meri izhaja iz veljavnega, ki je bil mnogokrat noveliran.

Med novimi vsebinami so objektivno najpomembnejše določbe o financiranju. Že dosedanji zakon je na papirju zagotavljal ciljni obseg proračunskega financiranja študijske dejavnosti v višini 1 % BDP, toda ker se leta 2016 ni bilo mogoče dogovoriti za formulo postopne rasti proračunskega financiranja, je to stagniralo na 0,55 % BDP. 177. člen novega ZViS zagotavlja zvezno rast financiranja od naslednjega leta dalje, v letih morebitne recesije pa 122. člen zagotavlja, da ne bo rezov. Ker nedavno izplačana izredna sredstva za stroške plačne reforme niso vključena v Temeljni steber financiranja, bo povišica v naslednjem letu izračunana glede na letošnji obseg TSF, to pa pomeni, da bo večinoma zadoščala le za stroške reforme in kritje pravic iz aneksa h KPVIZ iz januarja lani, realno rast pa lahko pričakujemo šele v letu 2027.

129. člen prinaša univerzam pasovna sredstva za financiranje investicij. Tako bo lahko UL veliko bolj sistematično in kontinuirano kakor doslej, ko se je morala za vsako investicijo dogovarjati z vlado, pristopila k reševanju prostorskih težav članic. UL bo prevzela tudi skrb za študentske domove v Ljubljani, saj bodo po 182. členu pripojeni k univerzi v roku dveh let od uveljavitve zakona. Prav tako tudi dva novomeška javna visokošolska zavoda.

S sindikalnega vidika je najpomembnejši 108. člen, ki določa normative neposredne pedagoške obveznosti in različne opcije za plačevanje dodatnega dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Gre za vsebine, ki jih je v veljavnem ZViS urejal 63. člen. V določenih elementih smo dosegli njihovo izboljšanje v primerjavi z veljavnim zakonom in večji konsistentnost člena. Člen določa fiksne normative NPO, kakršni že veljajo, pri čemer je bil v ZViS-u od Zujfa dalje naveden učiteljski normativ 5-7 ur tedensko. Poleg razlogov večje skupine študentov in dela na projektu 4. odstavek omogoča pedagoško razbremenitev tudi zaradi zahtevnejše funkcije, za kar veljavni ZViS ni dajal podlage. Novi ZViS določa strokovne sodelavce pri pedagoškem procesu kot pedagoški profil in jim daje opcije pedagoške razbremenitve, plačane pedagoške nadobveze in dopolnilne zaposlitve na projektu. 12. odstavek določa, da se predhodno izkoriščenost vseh možnosti, preden lahko zavod s pedagoškim delavcem sklene avtorsko ali podjemno pogodbo za pedagoško delo, preverja na ravni posameznika in ne institucije. To onemogoča prekarno pedagoško delo, saj se institucije ne bodo več mogle zatekati k interpretaciji, da predhodno »izkoriščene vse možnosti« pomenijo to, da v svojih finančnih in kadrovskih načrtih pač nimajo denarja za zaposlitve, temveč bo to pomenilo, da je pedagog že nekje drugje polno in še dopolnilno zaposlen.

Pot do takšnega 108. člena je bila trnova. Vse različice zakona od lanskega junija dalje so namreč vsebovale variabilne normative »do x ur«, ministrstvo in rektorji pa so zavračali pomisleke, da bi to lahko vodilo v različne zlorabe in privilegije. V takem primeru namreč ne bi bilo jasno, od kod navzgor in navzdol se štejeta pedagoška nadobveza in pedagoška razbremenitev. Januarja 2025 smo zato blokirali obravnavo predloga ZViS na Ekonomsko-socialnem svetu. Malo pred tem smo na rektorsko pobudo pisali ministru in izrazili zaskrbljenost, ker vlada še ni odobrila dodatnega denarja univerzam za stroške plačne reforme, v pismu pa smo izpostavili tudi problem variabilnih normativov. S tem smo dobili priložnost za preureditev 108. člena, saj nas je minister pozval, naj VSS pripravi alternativni predlog, in sklical sejo deležniške delovne skupine za uskladitev zakona. Vendar so nekateri v sindikatu zatem vlekli nenavadne poteze, kar je izkoristila Rektorska konferenca (RKRS) in pripravila še hujši predlog člena, po katerem bi učiteljski normativ lahko tudi poljubno presegal 6 ur. Minister je bil toliko korekten, da je pozval sindikate in RKRS, naj se uskladijo o 108. členu, predsednica RKRS pa je na sestanek povabila tudi predsednike vseh univerzitetnih sindikatov VSS, saj ni bilo povsem jasno, kdo zastopa stališča VSS.

Na februarskem sestanku so morali rektorji kar hitro popustiti pri ideji o normativih »nad x ur«. Tu se je spet pokazal strateški pomen aneksa h KPVIZ iz januarja lani. Niso pa hoteli popustiti pri ideji normativov »pod x ur« in celo nekateri člani pogajalske skupine VSS so začeli izražati pripravljenost za sprejem takšnih variabilnih normativov. Vse pa se je spremenilo, ko so rektorji dobili bistveno vprašanje, na katerega niso imeli dobrega odgovora: kako bi lahko zagotovili, da na bogatih članicah ne bi veljali nižji, na revnih pa višji normativi? To bi seveda vodilo v neenake pogoje za raziskovalno delo in v še hitrejšo kadrovsko širitev in večanje institucionalne moči bogatih članic. Tako smo obranili fiksne normative NPO in je nastal predlagani 108. člen.

Člen tudi razčiščuje nejasnost, ki jo je povzročil 17. člen novembrskega aneksa h KPVIZ, po katerem pedagoško razbremenjeni ne smejo dobiti izplačane pedagoške nadobveze, četudi jo oddelajo in je morda izkazana zaradi matematike razbremenitev. Ta dva instituta bosta po novem na podlagi 8. odstavka izrecno združljiva.

Zato pa člen v 6. odstavku prinaša regulacijo dolgotrajne pedagoške nadobveze: v takem primeru bo moral zavod izpeljati postopke za dodatne zaposlitve. Zahtevalo jo je MVZI in to napovedalo že v končnici stebrnih pogajanj kot hrbtno plat svojega predloga polnega vrednotenja nadobveze. VSS pa je regulacijo sprejel, ker je to korektno do tistih, ki bodo dobili priložnost za pedagoško zaposlitev. Kaj bo 6. odstavek prinesel v praksi, bomo še videli. Po mojem mnenju bo potrebno razlikovati med kratkotrajnimi (nadomeščanja odsotnih sodelavcev in letna nihanja števila študentov) in dolgotrajnimi razlogi za nastanek nadobveze. Denar za dodatne zaposlitve ni problem, saj so univerze v tem mesecu že prejele sredstva za zvišano vrednotenje nadobveze, ki jih bo treba prerazporediti med več zaposlenih.