VSS podpira Shod za znanost za strokovne delavce

Visokošolski sindikat Slovenije podpira Shod za znanost 21. 9. 0b 13h na Novem trgu V Ljubljani v podporo strokovnim delavcem na univerzah in inštitutih.

Shod je sklican v času, ko potekajo pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Predlogi vladne strani za dvig plač strokovnih delovnih mest v visokem šolstvu so bili dolgo časa izjemno nizki. Zadnji je nekoliko drugačen, vendar je predlagana časovnica dviga plač tako raztegnjena, da bi do leta 2027 plače v javnem sektorju v povprečju upadle za vsaj 6 do 7 %. Vladni predlog bi tudi povzročil nove plačne krivice. V nadaljevanju pogajanj Visokošolski sindikat pričakuje od vlade večjo odgovornost do temeljnega problema, zaradi katerega smo se loitli plačne reforme, to je do kadrovskega razpadanja javnih služb, ki je zlasti pereče v strokovnih službah na univerzah in pri vstopnih akademskih delovnih mestih.

Sindikat Univerze v Mariboru podpira Shod za znanost

Sindikat Univerze v Mariboru podpira Shod za znanost

Visokošolski sindikat, Sindikat Univerze v Mariboru (SUM) solidarno podpira Shod za znanost, ki bo v četrtek, 21. septembra 2023, potekal na Novem trgu v Ljubljani. V našem sindikatu se strinjamo z zahtevami in že dolgo opozarjamo na podcenjenost dela delavk in delavcev strokovnih in tehničnih služb na slovenskih javnih univerzah, večinsko uvrščenih v plačno skupino J. 

Gre za naše kolegice in kolege, ki na fakultetah in akademijah skrbijo za nemoteno delovanje informacijskih sistemov, zagotavljajo administrativno podporo študentom ter zaposlenim, omogočajo delo laboratorijev, vzdržujejo in čistijo prostore in opremo ter zagotavljajo številne druge podporne storitve, brez katerih univerze ne morejo delovati. Kljub temu je njihov gmotni položaj iz meseca v mesec slabši.

Krivec za nezavidljivo stanje je znan in moramo ga imenovati: Vlada Republike Slovenije. Potem ko je aktualna vlada na začetku svojega mandata optimistično napovedovala, da bo prenovila plačni sistem, ki naj bi uredil tudi položaj delavk in delavcev v plačni skupini J, in da bo ta v praksi zaživel do 30. junija 2023, se je izkazalo, da so bile visokoleteče napovedi cenena demagogija. Še več: v tem času vlada ni pristala niti na uvoz delovnih mest iz ene v drugo kolektivno pogodbo znotraj istega plačnega sistema, ki bi popravila položaj nekaterih depriviligiranih poklicnih skupin.

Zato SUM v celoti podpira Shod za znanost in vsa druga prizadevanja za izboljšanje položaja strokovnih in tehničnih delavcev in delavk v javnem visokem šolstvu.

Maribor, 20. 9. 2023

Andrej Vogrin, predsednik VSS SUM

Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM

Simon Zupan, podpredsednik VSS SUM                                         

Podporo Shodu za znanost je izrazil tudi Sindikat Veterinarske fakultete UL:

Gre tudi za kolege in kolegice na tehničnih in strokovno znanstvenih delovnih mestih v vseh tarifnih skupinah vključno s tistimi z zahtevanimi doktorati. V okviru javnih služb, kot so veterina, živinoreja, meroslovje in številne druge dejavnosti izvajajo nekatere fakultete strokovno tudi operativna in znanstveno svetovalna dela za potrebe države in gospodarstva. Ta specifična delovna mesta so nujna tudi za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela na fakultetah, kjer je študij povezan tudi s pridobivanjem praktičnih izkušenj in kompetenc, kot so veterina, zdravstvo, agronomija, živilstvo, živinoreja in druge.

Ljubljana, 21. 9. 2023

Zanj: Boštjan Flajnik

Novela ZViS o javni službi

 

Mnenje Visokošolskega sindikata Slovenije o noveli Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M)

  

Visokošolski sindikat Slovenije meni, da novela Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M), ki jo obravnava DZ, skupaj s koalicijskimi predlogi amandmajev prinaša nekaj pomembnih parcialnih ureditev visokega šolstva, vendar so te tudi pomanjkljive na nekaterih zelo pomembnih mestih. Z vidika interesov in vrednot, ki jih VSS zastopa, so pomembne predvsem naslednje vsebine novele: 1.) definicija visokošolske javne službe in razmejitev med javno službo in tržno dejavnostjo, 2.) opredelitev pravnega statusa članic univerz, 3.) ureditev položaja dekana in 4.) ureditev evidentiranja prisotnosti na delu.

Ad 1. in 2.) Več kot 12 let potem, ko je to zahtevalo Ustavno sodišče, novela prinaša opredelitev visokošolske javne službe in njeno razmejitev do tržne dejavnosti. Definicija javne službe pokriva vse potrebne, tudi podporne dejavnosti. Zajema tudi izvajanje doktorskega študija, ki je imel doslej status prostočasne dejavnosti, čeprav gre za najzahtevnejšo raven pedagoškega dela. Prav bi bilo, da bi novela zagotovila tudi njegovo polno proračunsko financiranje, česar žal ne prinaša.

Glede na to, da novela opredeljuje javno službo, kadar jo izvajajo koncesionarji, bi bilo prav, da bi sočasno preuredila tudi pravila za podeljevanje koncesij. Te so bile v preteklosti podeljene za nedoločen čas in jih s podzakonskim aktom ni mogoče revidirati, čeprav nekateri koncesionarji ne izpolnjujejo več pogojev (npr. števila vpisanih študentov), pod katerimi so pridobili koncesijo.

Novela prinaša nujno potrebno regulacijo tržne dejavnosti, ki je ponekod že zasenčila temeljno poslanstvo univerz, vendar ima vsaj eno veliko pomanjkljivost. Preohlapno določa, da mora visokošolski zavod nameniti presežek prihodkov nad odhodki za razvoj dejavnosti. Toda katere dejavnosti, samo tržne ali (prednostno) javne? Glede tega je nedorečen tudi 48. člen Zakona o zavodih iz davnega leta 1991, ko je šlo za razmejitev prejšnjih pravnih oblik med javne zavode in gospodarske družbe in nihče ni slutil, da se bodo znotraj javnih zavodov sčasoma razvile podjetniške prakse in usmeritve. Aktualna novela ZViS zamuja priložnost za določitev, da je treba poslovne presežke iz tržne dejavnosti prednostno namenjati za razvoj javne službe. Takšna zakonska določba bi uravnotežila možnost, ki jo uzakonja novela, da imajo članice univerz pravno subjektiviteto, ko izvajajo tržno dejavnost, česar zakonodaja ne omogoča nobeni drugi skupini javnih zavodov. Takšna zakonska določba bi bila tudi povsem upravičena v razmerah, v katerih imajo nekatere članice milijonske presežke, druge članice iste univerze pa so zaradi podfinanciranosti prisiljene izvajati polovico predmetov s podplačanimi prekarnimi pedagogi.

Z navedeno pomanjkljivostjo v razmejitvi med javno službo in tržno dejavnostjo je povezana tudi razmejitev med brezplačnim in plačljivim študijem. Zdi se, da definicija javne službe prinaša tudi to, da bo izredni študij pomenil le še plačljiv študij za tiste, ki so že izkoristili pravico do brezplačnega študija na določeni stopnji, in ne več ločeno organiziranega študija ob večerih in vikendih za tiste, ki študirajo ob delu. Toda vprašanje je, ali določba, da javna služba med drugim obsega izobraževalno dejavnost ne glede na način izvajanja, pomeni tudi to, da ima vsa izobraževalna dejavnost na javnih visokošolskih zavodih status javne službe. Besedilo novele govori tudi o možnosti izvajanja tržnih dejavnosti, »povezanih z dejavnostmi«, ki spadajo v javno službo. Ne vemo, ali to lahko pomeni tudi tržno izvajanje študija in ali ima novela dovolj varovalk, da se plačljivi študij, ki se je doslej imenoval »izredni študij«, ne bo le preimenoval v »študij, ki se izvaja kot tržna dejavnost«. Tako bi se lahko nadaljevale dosedanje prakse, da nekateri visokošolski zavodi neupravičeno omejujejo brezplačna vpisna mesta, zato da lahko tržijo plačljiva. Če bodo dosedanji problemi razmejitve med rednim in izrednim študijem ostali pod drugim poimenovanjem, bo moral prihodnji novi visokošolski zakon ali pa še ena novela ZViS natančneje regulirati izvajanje tržne dejavnosti, tako da bo zavaroval prednostni razvoj javne službe v korist njegove kakovosti in dostopnosti za študente. Prav bi bilo tudi, da bi odpravil možnost zaračunavanja šolnine najboljšim študentom, ko se vpišejo na zaporedni ali vzporedni študij.

Ad 3.) V sindikatu obžalujemo, da je vlada v medresorskem usklajevanju obrnila prvotni namen novelacije urejanja položaja dekana iz tega, da bi zakon omogočil opravljanje dekanske funkcije na delovnem mestu Visokošolskega učitelja, kar je dolgoletna praksa na največji univerzi, v to, da dekane potiska na direktorsko delovno mesto Dekana v plačni skupini B. Takšno ureditev razumemo kot nasprotno konceptu univerze kot skupnosti zaposlenih in študentov, ki si sama izvoli dekana (in rektorja) kot prvega med enakimi. Zahteva, da mora biti dekan zaposlen na delovnem mestu Dekana, je tudi v nasprotju z veljavnim 6. odstavkom 24. členom ZViS, ki določa, da je lahko za dekana izvoljen, kdor je na članici zaposlen kot visokošolski učitelj, in z 10. odstavkom, po katerem lahko dekan ponovi mandat.

Ad 4.) VSS se je že ob sprejemanju novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti zavzemal za izvzem visokošolske in raziskovalne dejavnosti iz obveznosti evidentiranja prihodov in odhodov iz službe, saj je to povesem neživljenjsko glede na izrazito časovno in prostorsko fleksibilnost pri opravljanju dela ter precejšnjo avtonomijo delavcev glede organizacije lastnega dela. V nobeni drugi dejavnosti se niso reprezentativni sindikati zavzeli za izvzem, kar razumemo kot pokazatelj specifičnosti naše dejavnosti. Aktualna novela ZViS-M prinaša izvzem akademskih delavcev iz obveznosti po noveli ZEPDSV-A, žal pa ne tudi strokovnih delavcev, ki imajo večinoma podobno fleksibilnost in avtonomijo v delu svojega delovnega časa.

V celoti gledano VSS vidi novelo ZViS-M kot še enega od partikularnih posegov v tri desetletja star zakon, ki delno ureja nekatere akutne probleme, vendar se izogne urejanju strukturnih problemov visokega šolstva, s katerimi so povezani veliki interesi. Visokošolski sindikat Slovenije pričakuje, da bo prihodnji novi visokošolski zakon tu veliko bolj ambiciozen za zaščito interesov javne službe, zaposlenih in študentov.

7. 9. 2023

Gorazd Kovačič,

predsednik VSS

Pogajanjem in podpisu stavkovnega sporazuma ob rob – Izjava Sindikata Univerze v Mariboru (SUM) o dogajanjih v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) ob podpisu stavkovnega sporazuma

Pogajanjem in podpisu stavkovnega sporazuma ob rob – Izjava Sindikata Univerze v Mariboru (SUM) o dogajanjih v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) ob podpisu stavkovnega sporazuma

Stavkovni sporazum je dokument, s katerim se praviloma zaključi stavka in umirijo razmere. V SUM pa po podpisu stavkovnega sporazuma z Vlado RS ugotavljamo, da se dogaja prav nasprotno: namesto da bi sporazum, ki ga je v imenu VSS podpisal dr. Gorazd Kovačič, razelektril situacijo, je povzročil največji notranji razdor v več kot desetletni zgodovini VSS. 

V SUM smo si dolgo prizadevali, da bi nesoglasja v vodstvu sindikata razrešili dogovorno in s tem ne bi obremenjevali članstva. Žal pa samovolja predsednika dobiva take razsežnosti, da so po naši oceni resno ogroženi temelji VSS in interesi njegovih članic in članov. Višek predstavlja razglašanje predsednika VSS, da je podpis sporazuma z Vlado največji dosežek v zgodovini sindikata, z besedilom pa, da je “nezadovoljnih nekaj posameznikov v sindikatu.” (Večer, 20. 7. 2023, 22. 7. 2023). Ker je SUM vseskozi transparentno izražal svoje pomisleke o podpisu sporazumu in jasno zahteval, da se ob kakršni koli izjavi za javnost pove, da SUM nasprotuje podpisu stavkovnega sporazuma in da se povedo tudi razlogi za to, je izjava o “nekaj nezadovoljnih posameznikih” ponižujoča in kaže na odnos, ki ga ima predsednik (žal) ne samo zadnji teden, ampak že kar nekaj časa do SUM, čigar članstvo tudi številčno predstavlja pomemben del VSS.

Predsednik se v nekaterih svojih nastopih sklicuje na večino v organih, pri tem pa zamolči, da smo prav v SUM med odločanjem o sporazumu opozarjali na netransparentnost pri sklicu skupščine, načinu glasovanja in štetju glasov (tako še vedno ne vemo niti, kdo in kako je uradno sodeloval na zadnji "skupščini" in na njej glasoval), na spornost samovoljne presoje domnevno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih se je bilo treba o sporazumu odločiti med dopusti pod težo ultimata “vzemi ali pusti”, in pozivali k spoštovanju konsenzualno določenih minimalnih pogojev za podpis sporazuma. Nezaslišano je, da je predsednik ob tem zamolčal dejstvo, da sploh ni podpisal različice sporazuma, o kateri so nekateri sindikalni zaupniki Univerze v Ljubljani za mnenje spraševali svoje člane, na Univerzi na Primorskem pa so po besedah predsednice SUP izvedli celo “referendum”.

Nasploh je časovni pritisk in ustvarjanje izrednih razmer v sindikatu predsednikov modus operandi. Ne vemo, ali to počne zaradi poskusa pripisovanja pomembnosti samemu sebi in svojemu delu ali pa je posledica njegove politične analize oziroma ocene, da je potrebna pomoč ministru Papiču pri piarovskem predstavljanju domnevnih dosežkov za visoko šolstvo, ki so resnici na ljubo klavrni. Posledično smo se znašli v absurdni situaciji, kjer delodajalci (direktorji inštitutov in rektorji) opozarjajo na težavnost zagotavljanja ustreznih kadrovskih pogojev za delovanje in pozivajo k stavki (izjava Kosris z dne 30. 6. 2023), visokošolski “sindikalist” pa kot svojo zmago razglaša odpoved najmočnejšemu sindikalnemu orožju — stavki. 

Bolj kot interesi članstva je zanj tako vedno v ospredju vprašanje, kakšne “težave” bo odločitev sindikata povzročila ministru (in vladi). Takih primerov je bilo v zadnjih mesecih več: od osebnega nasprotovanje predsednika VSS stavki v visokem šolstvu ter upiranja pozivu ministru k odstopu, do njegovih solističnih, s sindikatom neusklajenih in zavajajočih nastopov v javnosti, ki so netočno predstavljali proces pogajanj (npr. da je problem lektorjev in bibliotekarjev praktično že odpravljen, na koncu pa v sporazumu od obljub ni ostalo praktično nič), do neupoštevanja dogovorov in sklepov organov sindikata, ignoriranja legitimnih vprašanj sindikalnih funkcionarjev in članstva, hkrati pa hvalisanja o “najboljši ponudbi v celotnem javnem sektorju” in “ustnih zagotovilih”, ki da jih ima on osebno. Vse to kaže na popolno odsotnost samorefleksije in potrjuje, da je VSS očitno postal poligon za osebne (politične?) ambicije.

SUM je poleg vsebinskih izrazil tudi številne postopkovne pomisleke glede podpisa stavkovnega sporazuma. Ne gre le za način, kako je predsednik sindikata sam pri sebi (nikakor pa ne kot objektivno dejstvo!) legitimiral in legaliziral podpisovanje sporazuma pred kamerami, gre za izkrivljanje resnice z navedbami, da naj bi se predstavniki SUM z določbami sporazuma strinjali, ker s(m)o bili ves čas zraven. To naj bi po mnenju predsednika dokazovali objavljeni zapisniki pogajanj. Nihče od nas ne zanika, da smo bili del pogajalske skupine in nihče ne zanika, da smo se na pogajanjih tudi strinjali z nekaterimi predlaganimi rešitvami. Vendar predsednik ob tem zamolči ključno informacijo, da smo predstavniki SUM dosledno nasprotovali podpisu stavkovnega sporazuma, saj ta ni ustrezal dogovorjenemu na pogajanjih in sklepom sindikalnih organov. Vse drugo je navadna demagogija.

Različni pogledi na vsebino in strategijo pogajanj sami na sebi niso problem, če na koncu obvelja kompromisni dogovor, ki ga zagovarja vodja. V našem primeru temu ni bilo tako. Kot se je izkazalo ob podpisu, so bila uradna pogajanja in dogovori znotraj sindikata v resnici španska stena za zakulisna "pogajanja" predsednika VSS s tem ali onim državnim sekretarjem, uradnikom ali ministrom. Žal naša opozorila na zgrešenost tovrstnih bizantinskih pogajalskih praks (tako iz načelnih razlogov kot slabih izkušenj) niso zalegla. Trenutek streznitve je sicer sledil z vsako novo različico sporazuma, v kateri je od predsednikovih optimističnih in na trenutke evforičnih napovedi ter obljub vlade ostalo manj kot nič. Pa tudi to ni zaleglo. Vrhunec je sledil z zadnjim sporazumom, kjer je predsednik kot enega od pomembnih argumentov za podpis navajal (sicer nejasno in nedorečeno) točko sporazuma, ki naj bi končno izboljšala položaj lektorjev in bibliotekarjev, nato pa je vlada tik pred podpisom sklic na tabelo, ki naj bi to omogočala, preprosto izbrisala, predsednik pa se je z opazko, da je to “sumljivo”, pretvarjal, kot da se ni zgodilo nič in sporazum v imenu nas vseh hladnokrvno podpisal! In to isti predsednik, ki najde opravičilo za ministrove izgovore, da v kolektivno pogodbo ni mogoče vnesti delovnih mest nepedagoških delavcev (npr. informatikov), čeprav se ta na eni od univerz uporabljajo že brez pravne podlage. 

V SUM smo si in si bomo vedno prizadevali za izboljšanje položaja naših članic in članov ob solidarnosti vseh poklicnih skupin, zaposlenih v visokem šolstvu. Po naši oceni je predsednik VSS s podpisom stavkovnega sporazuma solidarnost izničil, sindikat pa je zaradi povzročenega notranjega nezadovoljstva za podpis plačal ceno, ki je ne odtehta noben od stavkovnih "dosežkov". V naših očeh je predsednik s takim podpisom sporazuma izgubil kredibilnost, legitimnost in integriteto, obenem pa zaradi nedorečenih določb stavkovnega sporazuma prevzel osebno odgovornost tako za njeno implementacijo v Kolektivni pogodbi in izvajanje v praksi kot tudi za izide nadaljnjih “stebrnih” pogajanj, katerih potek in izide je prazaprav že preroško napovedal.

Maribor, 2. 8. 2023

Andrej Vogrin, predsednik VSS SUM

Simon Zupan, podpredsednik VSS SUM iz vrst pedagoških delavcev

Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM iz vrst nepedagoških delavcev

Marija Javornik, generalna sekretarka VSS SUM

Odziv na polemiko vodstva VSS SUM z delnim stavkovnim sporazumom

Člani vodstva VSS – SUM, ki nasprotujejo posameznim določbam sporazuma, so se redno udeleževali stavkovnih pogajanj, sodelovali so pri nastajanju besedila in se tudi strinjali s formulacijami, s katerimi zdaj polemizirajo. V spletnem arhivu VSS so objavljeni zapisniki stavkovnih pogajanj, vladna pogajalska izhodišča, javni odzivi VSS in različne verzije sporazuma, ki so nastale od vključno 13. 3. 2023 dalje. Ključna sta zapisnik in priloga s tega datuma. Kasnejših zapisnikov ni. Iz teh gradiv se vidi, kako so potekala pogajanja, v kakšen okvir smo bili sindikalni pogajalci postavljeni, kdo je hodil na pogajanja, koliko in kaj je kdo tam govoril in o čem je kdo izrazil nestrinjanje. Tako si lahko vsak(a) član(ica) sam(a) ustvari svoje mnenje.

Gorazd Kovačič, predsednik VSS

Sindikat Univerze v Mariboru proti podpisu stavkovnega sporazuma

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru ob podpisu stavkovnega sporazuma med Visokošolskim sindikatom Slovenije in Vlado RS

Sindikat Univerze v Mariboru kot del Visokošolskega sindikata Slovenije je aktivno sodeloval v stavki v visokošolski dejavnosti, ki je trajala od 9. marca 2022 in je bila izvedena s celodnevnimi prekinitvami dela (nazadnje pred mesecem dni, 13. in 14. junija 2023). Sodeloval je tudi v procesu pogajanj, ki je sledil prvemu stavkovnemu dnevu. Po drugem stavkovnem dnevu (30. maja 2023) vlada sindikata kljub jasnim določilom Zakona o stavki ni povabila k pogajanjem, temveč je zgolj administrativno posredovala osnutek Stavkovnega sporazuma, ki je bil po vsebini opazno slabši od tistega, ki je bil sindikatu že ponujen. Ker smo se s stavko zavzeli za popravo krivic vsem plačnim skupinam, zaposlenim v visokem šolstvu (pedagoškim delavcem, tudi tistim brez doktorata in lektorjem, plačni skupini J in raziskovalcem), smo odločitev o podpisu, ki je bila po našem mnenju znotraj sindikata izsiljena in je bila dosežena s preglasovanjem, sprejeli s skrajnim nelagodjem.

Ker ima sporazum po našem prepričanju več možnih negativnih kot pozitivnih posledic za zaposlene v visokem šolstvu, se od podpisa javno ograjujemo in sporočamo, da je Sindikat Univerze v Mariboru v organih sindikata VSS odločno nasprotoval podpisu sporazuma iz vsebinskih in postopkovnih razlogov, o katerih je bilo natančno seznanjeno tudi članstvo Sindikata Univerze v Mariboru.

Postopkovni razlog je netransparentni način, na osnovi katerega se je sporazum sploh pojavil na sindikalni mizi kot ponudba "vzemi ali pusti" v času dopustov in z neosnovanim časovnim pritiskom. Dokument, o katerem naj bi odločali, je po naši oceni rezultat "tihe diplomacije" predsednika sindikata dr. Gorazda Kovačiča. Sklep o podpisu sporazuma je bil sprejet tudi v nasprotju z, na skupščini Visokošolskega sindikata soglasno potrjenimi minimalnimi zahtevami, ki so vsebinsko jasno opredeljevale naloge in jasne cilje pogajalske skupine VSS pri oblikovanju Stavkovnega sporazuma. 

Vsebinski razlog je naša ocena, da je sporazum slabši od vseh do sedaj ponujenih vladnih predlogov. Namesto ureditve razmer sporazum z nekaterimi spornimi določili (npr. glede omejevanja izvajanja vaj za visokošolske učitelje in kanaliziranja honorarnega pedagoškega dela v dodatne nadobremenitve in honorarne zaposlitve že zaposlenih) in negotovostmi (glede zagotovitve financiranja sobotnega leta in individualnega raziskovalnega dela, možnostjo razcepljenih delovnih mest)  prinaša dodatna tveganja za poslabšanje položaja zaposlenih na univerzah. Sporazum ne rešuje v preteklosti nastalih plačnih nesorazmerij in razvrednoti delo vseh, ki v prostoru visokega šolstva sodelujejo. Sporazum visokošolske učitelje, visokošolske sodelavce in raziskovalce popolnoma prepušča negotovi usodi pogajanj po "plačnih stebrih", povsem pa spregleda plačno skupino J.

Maribor, 20. 7. 2023

Za Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru

Andrej Vogrin, predsednik

Simon Zupan, podpredsednik iz vrst pedagoških delavcev

Damir Mlakar, podpredsednik iz vrst nepedagoških delavcev

Delni stavkovni sporazum je podpisan

 

VSS je marca lani izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu in maja in junija letos njeno nadaljevanje. Zahtevali smo odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Stavkovna pogajanja, na katerih smo ves čas sodelovali predstavniki vseh treh sindikatov univerz, so trajala devet mesecev in pol. 19. 7. 2023 smo podpisali delni stavkovni sporazum, ki ureja izjemno pomembne neplačne zadeve. Gre za zaščito pedagoških normativov pred faktorizacijo možnostjo poslabšanja v Zakonu o visokem šolstvu, za ureditev položaja nekaterih ranljivih skupin, kot so asistenti-učitelji, raziskovalci-učitelji in prekarni pedagogi, za sobotno leto brez samonadomeščanja in za IRD sredstva. Podpis tega sporazuma in aneksa h kolektivni pogodbi, ki sledi jeseni, predstavlja enega največjih dosežkov VSS in izpolnitev enega njegovih glavnih ciljev od ustanovitve dalje.

Ta sporazum nikoli ni imel možnosti, da bi uredil tudi dvig plač, ker se je vlada ob svojem nastopu že pred dobrim letom dni postavila na stališče, da se o tem ne bo dogovarjala s posameznimi sindikati, temveč centralno skupaj z reformo plačnega sistema. Pogajanja o dvigu plač v visokem šolstvu od maja potekajo v »stebru« za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo. Tam smo v zadnjih tednih dosegli pomemben napredek in imamo trenutno najboljšo vladno ponudbo v celotnem javnem sektorju poleg zdravnikov. Zaradi tega napredka smo se tudi odločili, da dogovorjene neplačne rešitve spravimo na varno, preden se kaj zaplete. To pa ne pomeni, da je VSS pozabil na kogarkoli. Vztrajali bomo pri odpravi plačnih krivic pri pedagoških, raziskovalnih in strokovnih delovnih mestih, saj so vse tri skupine nepogrešljive za uspešno delovanje univerz.

Podrobnejša razlaga vsebine sporazuma in poteka plačnega dela pogajanj sledi v nadaljevanju.

*

Vsebine sporazuma so naslednje:

- Učiteljski pedagoški normativ vrača na 6 ur. Zakon o visokem šolstvu namreč od ZUJF-a dalje dopušča 7-urni normativ.

- Določen je 16-urni normativ strokovnih sodelavcev.

- Vnos pedagoških normativov v kolektivno pogodbo pomeni njihovo trajno zaščito pred možnostjo poslabšanja zakona o visokem šolstvu. Pri tem ne posega v institut pedagoške razbremenitve zaradi raziskovalnega dela ali funkcije.

- Sporazum onemogoča faktorizacijo. Določa, da kontaktna ura, po katerih se računa normative, traja 45 minut. Določa tudi, da visokošolski zavodi s svojimi akti ne morejo povoziti normativov oz. uvesti njihove faktorizacije s faktorji pod 1. Edina izjema, ki jo dopušča, je, ko učitelj izvaja vaje; v tem delu mu lahko šteje asistentski normativ.

- Določa tudi, da ima učitelj lahko 4 ure vaj tedensko, če ima vsaj štiri ure predavanj oz. seminarjev.

- Kadar delavec, ki ima učiteljski naziv in je v osnovi zaposlen na delovnem mestu visokošolskega sodelavca ali raziskovalca, izvaja učiteljske vrste NPO (predavanja, seminarje), ga mora delodajalec v ustreznem deležu zaposliti na učiteljskem delovnem mestu.

- Prekarnim pedagogom mora delodajalec najprej ponuditi pogodbo o zaposlitvi in nato pogodbo o dopolnilni zaposlitvi; šele če ne morejo skleniti ne ene, ne druge, ker so nekje že 100% oz. 120% zaposleni, sme z njimi skleniti avtorsko ali podjemno pogodbo za opravljanje pedagoškega dela.

- Sporazum prinaša individualno pravico do pravega sobotnega leta, to je, da koristniku sobotnega leta ni potrebno nadomeščati samega sebe v drugem semestru. Delodajalec bo moral poskrbeti za plačilo nadomestnih izvajalcev.

- Sporazum določa individualno pravico do IRD sredstev. Začetna višina je 0,6 bruto plače izhodiščnega PR posameznikovega naziva, nato se jo revalorizira z rastjo raziskovalnega proračuna.

- Sporazum ureja delo na domu. Aneks h kolektivni pogodbi bo določil višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu.

- Aneks h Kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje, s katerim bodo naštete pravice stopile v veljavo, bo zaradi vladnih procedur in dopustov podpisan predvidoma septembra.

- Sporazum zagotavlja univerzam dodatni denar za povečane stroške dela, ki bodo nastali z njim. Vlada bo med prednostne vsebine Razvojnega stebra financiranja univerz v prihodnjem štiriletju vključila sobotno leto in IRD sredstva, kar pomeni, da bo za to namenila še dodatna namenska sredstva. To je zlasti pomembno pri sobotnem letu, kjer bo postopno nastal fond dodatnih zaposlitev. Pogajanja o RSF se začnejo septembra.

- Če bi vlada kršila zaveze sporazuma, ima VSS pravico do plačane stavke. VSS do 1. 1. 2024 zamrzuje (in ne tudi končuje) stavko. Pri tem pa ima na voljo vsa ostala sredstva sindikalnega boja.

V stavkovni sporazum smo uspeli vključiti nekaj smernic za pogajanja o plačah:

- Vlada za vsa delovna mesta v visokem šolstvu, v plačnih skupinah D, H in J, priznava zaostanek za plačami v zdravstvu in sociali, pa tudi v policiji in vojski. Orientacijska višina zaostanka znaša štiri plačne razrede.

- Vlada priznava dodaten zaostanek lektorja za visokošolskim učiteljem. Na »stebrnih« pogajanjih se pogajamo tudi o odpravi starih plačnih nesorazmerij pri visokošolskih sodelavcih brez doktorata in predavateljih.

- Odprave nesorazmerij do zdravstva bodo deležna tudi delovna mesta iz skupine J.

- Za visoko šolstvo značilna delovna mesta se iz skupine J prenese v skupino D, kjer bodo dobila jasnega sindikalnega skrbnika.

- In še najpomembnejša varovalka za plačna pogajanja. Če se odprava plačnih nesorazmerij, dogovorjena skupaj s plačno reformo, ne bo začela izvajati s 1. 1. 2024, se vlada in VSS vrneta k dvostranskim stavkovnim pogajanjem o plačah. Takšno varovalko imata poleg nas samo SVIZ in Fides. Toda Svizova pokriva samo delovna mesta iz skupin D in H, zato naš podpis stavkovnega sporazuma pomeni zavarovalno polico za skupino J, če »stebrna« pogajanja propadejo ali če se zamaknejo.

Besedilo sporazuma je objavljeno tule.