Odziv Visokošolskega sindikata Slovenije na izjave ministra dr. Papiča

 

Minister se je na poziv VSS k odstopu odzval po načelih "napad je najboljša obramba" in "deli in vladaj". Sporočamo mu, da ti obrabljeni strategiji ne bosta dali rezultatov.

Naša utemeljitev, zakaj smo ga ocenili kot nesposobnega, je kratka in preprosta. Mesece je obljubljal stvari, za katere se je na koncu izkazalo, da ni na nobeni točki preveril svojega mandata. Poleg tega se je s pogajanj tik pred koncem brez pojasnila umaknil in to vlogo prepustil šolskemu ministru. Ker vlade s svojimi ponudbami očitno ni na nobeni točki in v nobeni obliki seznanil, je nazadnje na vladi dobil zavrnitev.

Ker se je s tem zaupanje dokončno skrhalo, ne moremo več verjeti obljubam, da bo do ustreznih plačnih rešitev prišlo v naslednji fazi. Zato pričakujemo nov predlog sporazuma, ki bo vseboval 1) orientacijsko delovno mesto "docent" v ustreznem proporcu do zdravnikov specialistov in učiteljev na nižjih ravneh izobraževanja in 2) eksplicitna zagotovila o relevantnosti tega delovnega mesta za druga delovna mesta v dejavnosti.

Izjave dosedanjega ministra o nereprezentativnosti VSS za področje raziskovanja pa samo potrjuje našo oceno o njegovi nelojalnosti univerzam in nepoznavanju sistema. Nereprezentativnost VSS v raziskovalni dejavnosti je gola domneva, ki jo bomo ovrgli s pridobitvijo (tudi formalne) reprezentativnosti. Že samo Univerza v Ljubljani je največja raziskovalna institucija v Sloveniji s kar trideset odstotki vseh registriranih raziskovalcev (po podatkih baze SICRIS). Da je raziskovanje temeljna dejavnost univerz in osnova posredovanja znanja, je s spremenjeno obliko financiranja priznal tudi novi raziskovalni zakon. Če minister Papič to iz osebnega oportunizma postavlja pod vprašaj, je to samo še en razlog za njegov umik.

dr. Sandra Bašić Hrvatin, dr. Aljaž Gaber, dr. Gorazd Kovačič, dr. Marko Marinčič, Damir Mlakar, dr. Urša Opara Krašovec, mag. Andrej Vogrin, dr. Elizabeta Zirnstein, dr. Simon Zupan (predsedstvo VSS)

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 27. 3. 2023

 

 

Zahtevamo odstop ministra Papiča. Stavka v visokem šolstvu se nadaljuje

 

Visokošolski sindikat Slovenije je 9. 3. 2022 izvedel samostojno stavko v dejavnosti visokega šolstva. Zahteval je odpravo plačnih nesorazmerij do zdravnikov, pri čemer bi bile v dvig plač zajete vse skupine zaposlenih (D1, H, J in B). Zahteval je popravo nekaterih bolečih plačnih krivic iz preteklosti (visokošolski sodelavci brez doktorata, lektorji, informatiki, bibliotekarji). Zahteval je zagotovitev normalnih pogojev za delo za pedagoške delavce (sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva). Zahteval je tudi ureditev nekaterih posebnosti dela v visokem šolstvu v kolektivni pogodbi (delo na domu, stalna pripravljenost, delo v nevarnih pogojih).

Stavkovna pogajanja so trajala pet mesecev in pol. Z vladno stranjo smo se uskladili o vrsti rešitev, in to v dobri veri, da ima mandat ali da ga bo pridobila. Že kmalu pa se je izkazalo, da se vlada z edinim sindikatom, ki je v ožji dejavnosti "visoko šolstvo" preverljivo reprezentativen (VSS), o plačah že v izhodišču ni mislila pogajati. Sporazum o novem orientacijskem delovnem mestu v visokem šolstvu je sklenila s šolskim sindikatom (SVIZ). Temu sindikatu zaradi formalno veljavne ureditve ni bilo nikdar treba izkazati reprezentativnosti v visokem šolstvu, saj reprezentativnost formalno črpa iz vzgoje (vrtci) in iz douniverzitetnega izobraževanja.

Stavkovni sporazum, ki ga je vlada sklenila s sindikatom SVIZ, je morda formalno veljaven, vendar vsebine, ki zadeva visoko šolstvo, ne sprejemamo. Nenavadno je, da je vlada sindikatu SVIZ za nižje ravni izobraževanja na lastno pobudo ponudila celo en plačni razred več od njegovih zahtev. Ker so učitelji nedavno pridobili tudi nov naziv, z napredovanji sežejo en plačni razred pod izrednega profesorja. Zaostanek univerzitetnega učitelja lektorja se je pri kariernem napredovanju za učitelji z douniverzitetne ravni z enako izobrazbo povečal na 8 plačnih razredov. V pogajanjih s šolskim sindikatom je bilo orientacijsko delovno mesto "docent" uvrščeno na 38 % predvidene plačne lestvice, rednega profesorja pa posledično na 52 %.

Da je sindikat SVIZ karkoli konkretnega pridobil za skupino J, je preprosto lažna novica. Kot vedno jo je pustil na cedilu.

Drugi dogodek, ki je pokazal ponižujoč odnos vlade do univerz oz. do področja visokega šolstva, je bil oportunistični umik ministra Papiča. Ta se je kmalu po tem, ko je na podlagi referenduma, na katerem smo se številni zavzeli za "samostojno" ministrstvo, umaknil iz pogajanj in pogajanja o visokem šolstvu prepustil šolskemu ministru Feldi.

Smo novo ministrstvo res potrebovali? Je bil referendum res potreben? Kot se zdi zdaj, je bil potreben zgolj zato, da se novi minister bolj posveti področju inovacij. Še posebno zakonodajnih "inovacij", ki skušajo prelisičiti pravila EU in poleg tega javnim ustanovam omogočiti, da z nelojalno konkurenco zasebnikom znotraj javnega sektorja izplačujejo "trojne plače". To novelo k raziskovalnemu zakonu je koalicija žal enotno podprla kljub oceni zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da je v treh točkah neustavna.

Tretji dogodek, ki je dokazal neodgovornost ministra Papiča in njegovo osredotočenost na komercialne interese, je bilo zadnje pogajalsko srečanje med VSS in vlado. Takrat dr. Papiča sploh ni več bilo. Nenadoma smo od državnega sekretarja dr. Krajnca, ki je po novem nastopal kot namestnik šolskega ministra, izvedeli, da mandata za pogajanja o številnih že dogovorjenih tematikah pravzaprav sploh nima. Minister Papič nas je potemtakem več mesecev vlekel za nos, nato pa inovativno izginil.

Zahtevamo odstop ministra Papiča. Ne zato, ker je povzročil kakšno usodno škodo. Doslej ni storil niti tega. Odstop tega ministra zahtevamo zato, ker je nesposoben in ker mu za univerze ni mar.

Ker do stavkovnega sporazuma ni prišlo, bo Visokošolski sindikat Slovenije nadaljeval s stavkovnimi aktivnostmi. Dosedanje zahteve bomo glede na nove okoliščine konkretizirali. O datumih bo javnost obveščena v kratkem.

Med drugim bomo odločno vztrajali pri štirih ključnih zahtevah:

- glede na dogovor iz leta 2002 in spremembe zdravniških delovnih mest, do katerih je prišlo v vmesnem obdobju, mora orientacijsko delovno mesto "docent" že glede na trenutno stanje pridobiti 7 plačnih razredov; s tem se dosežeta tudi primerljivost celotnega razpona možnih napredovanj in uskladitev pedagoških delovnih mest na univerzi z raziskovalnimi;

- orientacijsko delovno mesto zadeva vsa delovna mesta na univerzah, tudi skupine J, H in B;

- nabor delovnih mest v skupini J se oblikuje na novo in ločeno od ostalih dejavnosti;

- v morebitnem novem plačnem sistemu morata visoko šolstvo in raziskovalna dejavnost obvezno dobiti samostojen steber.

 

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 27. 3. 2023

Predsedstvo VSS

 

 

Uzakonitev možnosti trojnih plač kot vladno posmehovanje načelu enakega plačila za enako delo

 

Visokošolski sindikat Slovenije ostro nasprotuje noveli Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) in podzakonskim aktom, s katerimi vlada po hitrem postopku uvaja neposredno kršenje načela o enakem plačilu za enako delo ter ustvarja nova nedopustna plačna nesorazmerja zaposlenih v javnih organizacijah na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti.

Vlada se je odločila za sprejetje novele ZZrID po skrajšanem postopku. Z njenim 18. členom širi možnost izplačevanja dvakratnika osnovne plače za raziskovalce na vse tiste javne zavode, ki imajo sklenjeno pogodbo za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti. Novela zakona širi nabor možnosti za višje plače s tržnih in različnih evropskih projektov še na »posebne projekte nacionalnega značaja«, financirane iz slovenskega proračuna, ki pa v zakonu niso opredeljeni niti okvirno. Določil jih bo ministrov pravilnik.

Osnovni namen vključitve »posebnih projektov nacionalnega značaja« v zakon je zelo nazoren. S tem želi predlagalec zakona ustreči apetitom akademske oblasti in zaobiti evropsko uredbo (Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 4. 2021), ki izrecno določa, da plače za delo v evropskih projektih ne smejo presegati plač osebja v nacionalnih projektih. Nadvse predrzno je, da se javno objavljeni osnutek Pravilnika k 64. členu ZZrID pri tem celo sklicuje na evropsko uredbo. A to še ni vse. Če so vir za plačo raziskovalca, zaposlenega v javnem zavodu tržna sredstva, »evropska« sredstva, v primeru »posebnih projektov nacionalnega značaja« pa celo slovenska sredstva, pravilnik določa umestitev raziskovalca v najvišji plačni razred znotraj delovnega mesta (napredovanje za do 10 PR) in pomnožitev osnovne plače delavca s količnikom, ki lahko znaša tudi 2. Posledično se bo lahko plača dveh raziskovalcev z enakim nazivom, ki v isti pisarni opravljata enako delo ali raziskujeta v istem laboratoriju, razlikovala za faktor 3!

Konkreten primer: znanstveni sodelavec, zaposlen na projektu ARRS, bo uvrščen v 47. PR in bo njegova osnovna plača znašala 2.795,64€; znanstveni sodelavec, zaposlen na »pravem viru«, pa bo avtomatično uvrščen v 57. PR (4.138,22 €), njegova osnovna plača pa bo še dodatno pomnožena s faktorjem do 2 (8.276,44 €).

Vlada s tem kaže vso svojo dvoličnost in sprenevedavost, saj na eni strani zagovarja načelo enakega plačila za enako delo in se navidezno zavzema za odpravo plačnih nesorazmerij, po drugi pa s sprejemanjem zakonskega akta po skrajšanem postopku (!) skupini zaposlenih v javnem sektorju odpira vrata za izstop iz sistema javnih plač in ustvarja nova nesorazmerja ne le znotraj dejavnosti, temveč celo znotraj iste organizacije. Pri tem posebej ostro obsojamo njen poskus, da bi si navkljub opozorilom Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora prilastila pristojnost zakonodajne veje oblasti ter zaobšla ustavna načela pravne varnosti, splošne enakosti pred zakonom in legalitete (2., 14. in 120. člen Ustave RS) in evropsko uredbo.

Visokošolski sindikat bo tako kot doslej za vse zaposlene na univerzah ne glede na plačno skupino uveljavljal in zagovarjal načelo enakega plačila za enako delo kot tudi uveljavitev pravičnih plačnih razmerij.

Ministrico za javno upravo, ki je odgovorna za uveljavitev nove plačne reforme, pozivamo, da se javno opredeli do 64. člena ZZrID, do predloga njegove novelacije in do osnutka pravilnika, ki ga ta predvideva.

Ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije pozivamo, da pojasni, v čem konkretno se »posebni projekti nacionalnega značaja«, ki odpirajo vrata za izstop iz plačnega sistema in višjim plačam, razlikujejo od običajnega temeljnega oziroma aplikativnega projekta.

Obravnava predloga zakona na seji Odbora za znanost, kulturo in mladino Državnega Zbora je predvidena 7. 3. 2023. Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost šport in mladino Državnega sveta je predlog zakona že soglasno podprla na seji 2. 3. 2023.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 5. 3. 2023

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

Vladni predlog za odpravo plačnih nesorazmerij ruši vrednotenje hierarhije znanja

 

Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je prejel vladni predlog za sklenitev delnega stavkovnega sporazuma o plačnem delu zahtev, ki smo jih postavili pred začetkom stavke 9. 3. 2022 in o katerih se pogajamo od konca septembra. Konec januarja, potem ko je vlada podpisala sporazum s sindikati v zdravstvu in sporazum s Fidesom in se z njima zavezala k dvigu plač vseh zdravnikov za 4 plačne razrede (PR), je VSS na stavkovnih pogajanjih zahteval dvig plač vseh delovnih mest v visokem šolstvu, tudi v skupinah J, H (raziskovalci) in B (vodstvena delovna mesta), za 7 PR. Za toliko lahko zdravniki že danes presežejo najvišjo možno plačo rednega profesorja medicine, obeta pa se jim še več.

Vlada je po sestanku s sindikatoma SVIZ in VSS 17. 2. 2023 v svojem pisnem predlogu ponudila visokemu šolstvu odpravo nesorazmerij do zdravstva v višini 3 PR, douniverzitetnemu izobraževanju pa v višini 4 PR, čeprav tudi SVIZ prepoznava večje plačne zaostanke v visokem šolstvu. Vladna ponudba je vsebinsko in izvedbeno nejasna. Določen plačni dvig ponuja samo enemu orientacijskemu delovnemu mestu in nazivu, ni pa jasno, v kolikšni meri bi ga upoštevala pri vseh ostalih. Vladni predlog iz plačnih dvigov izključuje delavce v plačnih skupinah J, H in B, kar je za VSS nesprejemljivo. V vladnem predlogu ni časovnice, kdaj naj bi prišlo do plačnih dvigov, medtem ko je ta v januarskem dogovoru s Fidesom jasna. Vladna pisna ponudba tudi ne vključuje dodatnega dviga plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata za 2 PR, kar je dolg, ki se vleče že od leta 2009 in se je vlada že trikrat zavezala k njegovi poravnavi, tudi aktualna. Dokument na začetku tudi navaja tudi to zadevo, a je v nadaljevanju dejansko ni.

VSS ocenjuje, da je vladni predlog, še posebej ob upoštevanju spremenjenih okoliščin, ki so nastale v obdobju od razglasitve stavke do danes, podcenjevalen in žaljiv, saj dodatno ruši vrednotenje hierarhije znanja. To je na eni strani porušeno s tem, da imajo zdravniki specialisti z vzporednimi delovnimi mesti z imenom »Višji« že od leta 2017 bistveno višje plače od univerzitetnih profesorjev medicine, zato so ti pogosto pripravljeni poučevati na fakulteti le še za avtorski honorar. Celo vodenje ene od medicinskih fakultet je postalo honorarna dejavnost. Na drugi strani je sedanja vlada uvrstila četrti naziv douniverzitetnih učiteljev in vzgojiteljev, podaljšala njihovo verigo možnih napredovanj na 16 PR in jih povsem približala začetni plači izrednega profesorja.

Vladni predlog ne odgovarja na ključne plačne stavkovne zahteve VSS, ki ostajajo:

-          takojšnji dodatni dvig plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata za 2 PR in lektorjev, kot smo se že dogovorili na stavkovnih pogajanjih;

-          dodatni dvig plač vseh delovnih mest v visokem šolstvu (v plačnih skupinah D1, J, H in B) za 7 PR z jasno časovnico, primerljivo tisti iz dogovora vlade s Fidesom;

-          vezava izhodiščnega PR visokošolskega učitelja na tisto delovno mesto zdravnika specialista, ki ga zaseda znatno število zdravnikov in ki ni prazno ali le prehodnega značaja v zdravnikovi karieri, ter končnega PR visokošolskega učitelja na najvišji dosegljivi PR zdravnikov;

-          merodajnost navedenega sidra za vrednotenje vseh delovnih mest v visokem šolstvu.

VSS zavrača vladni predlog za odpravo plačnih nesorazmerij. Od vlade in resornega ministra pričakuje korektno vrednotenje znanja in korekten odnos do vseh zaposlenih v visokem šolstvu. Pričakujemo sklenitev stavkovnega sporazuma o vseh odprtih in tudi o že dogovorjenih zadevah, med katerimi prevladujejo rešitve za izboljšanje pogojev za delo. Če dogovora ali njegove realizacije ne bo, je VSS pripravljen uporabiti vsa sredstva sindikalnega boja.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 22. 2. 2023

Predsedstvo VSS

Odprto pismo o vladni blokadi razpisa za vpis na študijske programe

Odprto pismo vladi in univerzama v Ljubljani in v Mariboru o vladni blokadi razpisa za vpis na študijske programe

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo šele iz medijev izvedeli za dogajanje ob potrjevanju letošnjega razpisa za vpis na univerze. Edino zanesljivo dejstvo, ki ga v zvezi s tem poznamo, je vladni dopis s podpisom ministra dr. Igorja Papiča, ki je priložen temu sporočilu. Dopis ima značaj državnega dekreta in ga s stališča avtonomije univerz ne more opravičiti nič.

Avtonomija državnih univerz ni popolna in je, kot je ugotavljalo tudi ustavno sodišče, omejena z njihovo družbeno vlogo; sem sodi tudi razprava o pomanjkanju določenih poklicnih profilov ipd. Vendar mora ta razprava potekati v dialogu med političnimi predstavniki države in univerzami. Državnoplansko načrtovanje, ki je v prejšnjem sistemu doseglo vrh z usmerjenim izobraževanjem, je neaktualno vsaj iz dveh razlogov: 1) ker zaposlitvenih karier v današnjem svetu ni več mogoče usmerjati s šifrantom poklicev in 2) ker ima Evropska unija enoten trg dela. Odgovor na ta nova dejstva je prilagajanje izobraževanja sposobnemu in motiviranemu posamezniku, ki si bo zaposlitev v veliki meri ustvaril sam in bo v življenju morda zamenjal več poklicev. Administrativne rešitve so obsojene na neuspeh.

Iz vseh teh razlogov smo se odločno uprli že zamislim prejšnje vlade, da bi razpise urejala etatistično, še posebno ker so bila njena izhodišča antiintelektualistična in so kazala v smer, ki bi pomenila spreminjanje univerz v poklicne šole in s tem nazadovanje v razvoju (npr. očitek, da univerze ne izobražujejo dovolj voznikov težkih tovornjakov). Vendar je prejšnja vlada obenem opredelila npr. zdravnike kot poklic, ki je dejansko deficitaren. Njen poskus je spodletel zato, ker je imel značaj izsiljevanja tik pred skrajnim rokom za objavo razpisa in informativnimi dnevi. Spodletel je tudi zato, ker je bilo v ozadju slutiti čisto druge, strankarskopolitične oz. klientelne interese.

Tudi tokrat je vlada zadnjih hip posegla v proces pripravljanja razpisa, ki vsako leto poteka več mesecev. Vendar je presegla vzorec, ki ga je uveljavila njena predhodnica: univerzi je poslala državni dekret z zahtevo po spremembi števila razpisnih mest. Ta dopis se začne z dramatičnim opisom dogajanja na "dvoru", torej trenutka, ko je predsednik vlade prekinil sejo, kajti "ugotovljeno je bilo da je treba povečati število rednih vpisnih mest na ...". Kdo je ugotovil, niti ne izvemo, kajti besedilo se nadaljuje v generalskem tonu. Sledi podčrtan poziv, da univerzi razpišeta dodatna mesta "v skladu z zgoraj zapisanimi številkami, ter ministrstvu ... še danes (v petek, 27. 1. 2023) posreduje zahtevano dokumentacijo" itd. To je po vsebini in po dikciji dokument, kakršnega v odnosu med politično oblastjo in univerzami morda še ni bilo. Tak dokument je sam po sebi nesprejemljiv. Kliče po politični odgovornosti celotne vlade, v imenu katere je minister Papič podpisal to sramotno besedilo. Da je pod dokument podpisana oseba, ki je v predhodnem primeru s sindikatom aktivno sodelovala pri kampanji zoper na las podoben napad na avtonomijo in dostojanstvo univerz, je seveda zgovorno. Vendar odgovornosti vlade ni mogoče zreducirati na opazko o preveč poslušnem ministru. Odgovornost je širša in zadeva celotno vlado.

Vzporedno z vprašanjem politične odgovornosti v odnosu do univerz, ki po ustavi uživajo avtonomijo, pa se obenem postavlja vprašanje odgovornosti vodstev univerz kot varuhov avtonomije. To zadeva zlasti Univerzo v Ljubljani, od koder neformalna pobuda očitno izhaja. Četudi se je univerza očitno do zadnjega dne držala razpisnih dokumentov, ki so jih potrdili tudi senati članic, se je spričo ukaza "od zgoraj" očitno začela obnašati drugače. 

V odgovor na dopis sta bili na obeh univerzah takoj sklicani dopisni seji senata univerze. Razpis je bil še isti dan spremenjen in poslan na vlado. Ozadij dogajanj znotraj univerz ne poznamo, vendar je popolnoma nesprejemljivo že samo dejstvo, da se je kaj takega lahko zgodilo zadnji dan in brez vednosti organov obeh filozofskih fakultet.

V Visokošolskem sindikatu imamo v odnosu do vseh vlad enaka merila. To smo dokazali skozi več mandatov. Ker smo prepričani, da bodo skušali udeleženci javnost zamotiti s prelaganjem odgovornosti drug na drugega, za zdaj zahtevamo zgolj odgovor vlade in vodstev obeh univerz na ključno vsebinsko vprašanje: po kakšnih kriterijih ste psihologijo določili za deficitarni poklic. Ker ne bi radi pristali na razlago, da je bilo javno teptanje avtnomije potrebno zaradi koruptivnih dogovarjanj po celotni vertikali, a mimo organov univerz in članic, vas pozivamo, da objavite dokumente s strokovno utemeljitvijo, na podlagi kateri ste sprejeli odločitev za povečanje števila vpisnih mest na študijskih programih psihologije, vključno s finančnim načrtom in navedbo vira.

Odgovori glede odgovornosti bodo iz vaših odgovorov sami od sebe sledili. Naši odgovori pa bodo kot vedno jasni.

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 5. 2. 2023

VSS zahteva dvig vseh plač v visokem šolstvu za 7 plačnih razredov

Pogajalska skupina Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) je na včerajšnjih pogajanjih o razrešitvi stavkovnih zahtev konkretizirala stavkovno zahtevo o odpravi zaostanka za zdravniškimi plačami. Vladni strani je dokazala, da plače visokošolskih učiteljev, ki že desetletja veljajo za primerljive s plačami zdravnikov specialistov, zaostajajo za 7 plačnih razredov. Za toliko so pri možnostih plačnih napredovanj prikrajšani redni profesorji, ki so elita v svoji vedi. Zaostajanje osnovnih plač rednih profesorjev medicine za osnovnimi plačami njihovih diplomantov za skoraj tretjino pomeni, da se je družbena hierarhija znanja povsem porušila. Vse, kar želi VSS, je obnova poštenih plačnih razmerij.

Ker VSS jemlje vse delavce v visokem šolstvu kot akademsko skupnost, zahteva enak dvig tudi za vsa ostala delovna mesta, to je za visokošolske sodelavce, raziskovalce, strokovne in tehniške delavce iz skupine J in za vodstvena delovna mesta. Paketni dvig skupine J v visokem šolstvu zahteva nov pristop znotraj pravil plačnega sistema. VSS želi oblikovati nov nabor delovnih mest v skupini J, značilnih za visoko šolstvo. Pri tem strokovno sodeluje z vodstvi univerz.

Vlada lahko temu pristopu reče tudi »plačni steber«, če želi. Kakšni točno so cilji vladnega razbitja enotnega plačnega sistema v stebre, sindikati javnega sektorja dan pred vrhom koalicije še vedno ne vedo, toda VSS zavrača zamisli, da naj razbitje okrepi egoizem nosilnih poklicev dejavnosti in da v reformiranem plačnem sistemu načelo primerljivosti z drugimi poklici ne bi več štelo.

*

Naj spomnimo. VSS je 9. 3. 2022 izvedel samostojno stavko v visokem šolstvu. Stavko so podprla vodstva univerz in članic, pridružila se ji je večina zaposlenih. Glavne stavkovne zahteve so bile:

- linearni dvig plač plačnih skupin D1, H, J in B za toliko, kolikor znaša in bo še znašal zaostanek za zdravniki ali drugimi poklicnimi skupinami;

- odprava starih plačnih krivic v škodo več ožjih skupin zaposlenih v visokem šolstvu, kot so visokošolski sodelavci, lektorji, bibliotekarji in informatiki;

- zagotovitev normalnih pogojev za delo.

Pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev potekajo že štiri mesece. V tem času smo z vladno stranjo uskladili večino neplačnih zadev, kot so normativi, sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva in odprava prekarnega pedagoškega dela, ter dvig plač lektorjev.

Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek, 6. 2. 2023.

 

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 31. 1. 2023

Visokošolski sindikat podpira stavko pacientk in pacientov 10. 1. 2023

VSS podpira stavko pacientk in pacientov v torek, 10. 1. 2023. Razlogi so več kot očitni. Javno zdravstvo, ki je bilo in bi moralo ostati ena ključnih javnih dobrin, nam razpada pred očmi. Izbrisani zavarovanci se sredi noči postavljajo v vrsto, da bi spet dobili osebnega zdravnika.

Stavkovne oz. protestne zahteve so:

1. Vsem pacientom je treba nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika,

2. odpraviti se mora dopolnilno zdravstveno zavarovanje (tako, da se ukinejo doplačila za zdravstvene storitve),

3. prekiniti je treba delo zdravnikov v dvojni praksi (t. i. dvoživkarstvo),

4. preprečiti je treba preskakovanje čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja,

5. javno zdravstvo mora slediti potrebam pacientov, ne profitom koncesionarjev.

Visokošolski sindikat Slovenije poziva člane/-ice in nečlane/-ice, da tega dne na delovnih mestih in drugod nosite stavkovni znak - na srčno stran si nalepite dva prekrižana obliža v obliki črke X.

Poziva vas tudi, da se udeležite protestnih shodov, ki bodo v več mestih ob 17h. V Ljubljani bo shod na Trgu republike, v Mariboru na Trgu svobode, od koder bodo udeleženci odšli pred zdravstveni dom, v Kopru pa na Titovem trgu, od koder bodo prav tako odšli pred zdravstveni dom. Seznam ostalih krajev, kjer se pripravljajo shodi, je odjavljen na spletni strani in FB profilu združenja Glas ljudstva. Če stanujete drugje, se lahko s somišljeniki lokalno dogovorite za shod pred vašim zdravstvenim domom.