četrtek, 12. november 2026
torek, 13. oktober 2026
UL zagovarja prepolovitev vrednotenja pedagoške nadobveze
13. 10.
2026
Po naši objavi
informacije, da ministrstvo pripravlja razvrednotenje pedagoške nadobveze
na tarife za avtorske pogodbe, vpleteni trdijo, da dokument ne obstaja. Dokument
seveda obstaja, zanikanje tega pa je mogoče razumeti kot umik tega vsebinskega
koncepta. Vendar zgodba s tem še ni končana.
Vodstvo UL nam je na
sestanku povedalo, da se je opredelilo za vrnitev k prejšnjemu modelu,
kjer so bile pedagoške ure v okviru nadobveze vrednotene v višini 40 do 50 %
rednih ur. Opozorili smo jih, da bi s tem odpadla tudi podlaga za ta del
dodatnih sredstev, ki jih univerze prejemajo za stroške plačne reforme
poleg rednih sredstev za študijsko dejavnost. V primeru UL gre za 13 milijonov
evrov letno. Za toliko bi se znižali prihodki UL in izdatki za plače. Finančni
položaj univerze se ne bi prav nič izboljšal, le vladi bi pomagali prihraniti
na račun plač zaposlenih. Osnutek, o katerem sem poročal prejšnji teden, je
bil pisan na kožo UP, ki letos namesto pedagoške nadobveze plačuje avtorske honorarje in s tem krši
zaporedje iz veljavnega 108. člena ZViS-1. Koncept UL se zdi v primerjavi s tem ugodnejši.
Toda taktika je zgrešena, saj se rektorji na očiten pritisk
ministra, ki je neuradno napovedal znižanje proračunskega financiranja v letu
2027, odzivajo tako, da skušajo pomagati vladi pri rezanju proračuna in plač.
Vodstvo UL tega žal ne vidi tako. Pravi, da se za vrnitev prejšnjega modela
vrednotenja pedagoške nadobveze se zavzema iz principa, a pri tem ne vidi, da
je v kontekstu grozečih proračunskih rezov takšno stališče videti kot predaja.
Nihče od omenjenih ni pomislil, da bi že iz formalnih,
pa tudi iz vsebinskih razlogov morali v te pogovore vključiti sindikate.
Poudarjamo, da je veljavni 108. člen ZViS-1 februarja lani nastal v soglasju
med rektorji, sindikati in ministrstvom. Vključno z regulacijo dodeljevanja
pedagoške nadobveze kot hrbtno platjo njene podražitve.
sreda, 7. oktober 2026
MIZM pripravlja veliko razvrednotenje pedagoške nadobveze
7. 10. 2026
Mediji so 2. 10.
2026 poročali, da vladni predlog proračunov predpisuje znižanje števila javnih uslužbencev za 20 % v letih 2027 in 2028. Naslednji dan je informacijo potrdil vladni Urad za
komuniciranje. 4. 10. 2026 pa je po seji Vlade, na kateri je ta sprejela
predlog proračunov, premier izjavil, da teh kadrovskih rezov v dokumentih ni več, da pa bo vlada vseeno
pripravila premestitve javnih uslužbencev iz institucij, ki naj bi bile
prevelike, tja, kjer manjka kadra, in tudi v gospodarstvo. Podrobnega načrta,
kje je koliko uslužbencev preveč in kako bi se morali prekvalificirati, ni
predstavil, saj ga nima, novinarjem pa je svetoval, naj vprašajo umetno inteligenco.
Proračun za leto 2027 določa znižanje skupne mase izdatkov za plače, čeprav bi se ta morala povečati, saj smo sindikati in vlada
dogovorjeni za še tri tranše odprave plačnih nesorazmerij. Vlada torej vendarle
načrtuje bodisi odpuščanje v javnem sektorju, bodisi njihovo
"premeščanje" v zasebni sektor prek privatizacije dela javnih služb,
bodisi posege v plače. Premier je ob predstavitvi predloga proračunov v DZ 6.
10. 2026 pojasnil, da ga je treba brati skupaj z »interventnim« zakonom. S tem
je sporočil, da namerava proračunsko luknjo, ki bi jo povzročil »interventni« zakon in jo Fiskalni svet ocenjuje na 1,2 milijarde evrov letno, sanirati na račun naših plač.
Premier je 4. 10. 2026 napovedal
tudi posvetovalni referendum o birokraciji, s katerim namerava vlada ščuvati
proti javnemu sektorju. Pričakujemo lahko ohlapno in sugestivno
referendumsko vprašanje, katerega operativni učinki ne bodo predstavljeni
vnaprej, vlada pa bo lahko pozitivni referendumski rezultat interpretirala,
kakor bo hotela in ga izkoristila za kakršnekoli posege v javni sektor. Izvedba
referenduma je že napovedana
sočasno s sindikalnim referendumom o »interventnem« zakonu. Spet za
preusmerjanje pozornosti od referenduma, na katerem bomo odločali o
prihodnosti socialne države.
Vlada je zavrnila tudi sindikalni
predlog za dvig davčnih olajšav in višine davčnih razredov, s katerimi
bi se vsem dvignile neto plače. Vztraja pa pri socialni kapici v
»interventnem« zakonu, s katero bi se neto plače dvignile samo direktorjem
in nekaj funkcionarjem in zdravnikom. Proračunski strošek socialne kapice za
direktorje naj bi plačali vsi ostali, predvsem pa javni uslužbenci.
Kakšne posege v plače
vlada pripravlja v visokem šolstvu? 1. 10. 2026 je sprejela
predloga novel visokošolskega
in raziskovalnega
zakona, s katerima bi v letih 2027 in 2028 zmanjšala zakonsko predpisano
rast proračunskega financiranja za eno tretjino. 6. 10. 2026 je
predloga obravnavala Komisija Državnega sveta za izobraževanje. Tam je državni
sekretar povedal, da bo vlada predloga jutri umaknila, ker mora pripraviti
širšo novelo ZViS-1, s katero bo univerzam omogočila tudi prihranke na
odhodkovni strani.
V Visokošolskem sindikatu smo izvedeli, da
ministrstvo pripravlja spremembo 108. člena ZViS-1, ki bi močno
zmanjšala vrednotenje pedagoške nadobveze. Ta ne bi bila več ovrednotena
enako kot neposredne pedagoške ure v okviru osnovne delovne obveznosti, temveč po
tarifi za avtorske in podjemne pogodbe za pedagoško delo. Obenem bi v 108.
členu odpravili omejitev obsega pedagoškega dela po avtorskih in podjemnih
pogodbah. Višine avtorskih in podjemnih pogodb niso regulirane z javnim plačnim
sistemom, temveč jih določa vsaka članica sama in so odvisne od njenih
finančnih zmožnosti. Izvzem pomembnega deleža našega dela iz javnega
plačnega sistema bi imel močno divergentne učinke po članicah. Na
revnih bi pedagogom močno znižali plače za enako količino pedagoškega dela. Na
bogatih članicah pa bi se prerivali za čim več pedagoških ur, saj bi te
lahko bile plačane celo bolje od rednega dela. Poseg v 108. člen ZViS-1, ki ga
pripravlja ministrstvo, je morda kratkoročno všečen za dekane tako revnih, kot
tudi bogatih članic. Vendar v Visokošolskem sindikatu Slovenije pozivamo
rektorje, naj ga ustavijo, saj vodi v razpad univerz.
Izvedeli smo tudi, da ministrstvo
pripravlja novo Uredbo o financiranju visokošolskih zavodov. V tej bi
črtalo določbe, da univerzam poleg sredstev temeljnega in razvojnega stebra
financiranja (TSF + RSF) pripadajo še dodatna sredstva za stroške plačne
reforme (UL je lani in letos za to dobila po 24 milijonov evrov), dodatni
denar za povečan vpis na več študijskih programov, kot so medicina,
psihologija, informatika in elektrotehnika (2,6 milijonov evrov letno za UL) in
3 milijoni evrov za delovanje lektoratov slovenščine na tujih univerzah.
UL bi bila tako neposredno oškodovana za skoraj 30 milijonov evrov, s
predvidenim omejenim dvigom sredstev TSF + RSF pa bi pridobila samo 18,5
milijona evrov povišice. Verjetno pa še manj, saj predlog uredbe določa kompetitivne
parametre tako, da so bolj ugodni za najmanjši javni univerzi, s katerih
prihajata minister in državni sekretar.
Ceno za to znižanje prihodkov naj bi
plačali z drastičnim znižanjem vrednosti pedagoške nadobveze, kar bi zagotovil
po hitrem postopku spremenjen 108. člen ZViS-1. To bi pomenilo tudi znižanje
osnove za bolniška nadomestila in pokojnine. Povsem jasno je, da morajo
rektorji in zlasti rektor UL zavrniti ta paket.
ponedeljek, 28. september 2026
Izjava VSS o Zahtevi za sklic nujne seje Odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost
V Ljubljani, 28. 9. 2026
Poslanske
skupine koalicije z »Resni.co« so 11. 9. 2026 vložile Zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost na temo »Zaščita otrok in
mladih pred sindikalnim aktivizmom ter varovanje izobraževalnega prostora«.
Obrazložitev
zahteve je argumentacijski in jezikovni zmazek. Bistvo današnje seje pa je to,
da je koalicijskim strankam zmanjkalo argumentov za soočenje s sindikati o
»interventnem« zakonu, zato nameravajo zakonsko omejiti delovanje sindikatov.
Zahteva
za sklic seje temelji na laži, da naj bi učitelji izvajali pritiske na dijake
in študente, naj podpišejo zahtevo za referendum in da naj bi prikazovali
sindikalno gradivo »med samim izobraževalnim procesom«. Predstavnik ene od
političnih strank je na novinarski konferenci celo namigoval, da naj bi
nekateri učitelji pogojevali pozitivne ocene s podpisom. Po naši oceni je to
laž, saj bi v primeru takšne zlorabe zagotovo kdo sprožil disciplinske in
inšpekcijske postopke. Obveščanje in pozivi v obliki plakatov ipd. pa niso
pritisk, temveč legitimna oblika državljanskega delovanja.
Na
tej laži dokument zgradi cel konstrukt o domnevnem ogrožanju otrok in mladine s
sindikalno propagando. Poskusi strokovne utemeljitve zahteve za sklic seje z
zaščito otrok se vladnim poslanskim skupinam niso posrečili. Pomešali so otroke
in odrasle šolajoče se (z doktorskimi študenti vred). Pomešali so šolo in
univerzo. Pomešali so pravico
staršev, da vzgajajo otroke skladno s svojimi religioznimi in filozofskimi
prepričanji (sodba ESČP iz leta 1976), in
načela javnih izobraževalnih programov. Predvsem pa so pomešali pouk in
sindikalno delovanje v delovnem okolju zunaj pedagoškega procesa. Načelo razvijanja
kritičnega odnosa do pojavov v družbenem okolju s predstavitvijo različnih
dimenzij in perspektiv pri pouku je nerelevantno, ko sindikati v delovnem
okolju zunaj pouka predstavljajo svoja stališča.
Mešanje teh dveh ravni in
današnja seja odbora DZ sta zelo očitno v funkciji priprave terena za spremembe
zakonodaje o izobraževanju, s katero bi oblast omejila delovanje sindikatov v
izobraževanju tako, da bi morali sindikati v delovnem okolju odslej molčati
glede svojih stališč. Pri tem podpisniki zahteve za sklic seje uporabljajo
raztegljive pojme, kot so »politične aktivnosti sindikatov«, in to celo v
predlaganih sklepih. To lahko pomeni marsikaj in potencialno karkoli, kar moti
oblast. Ohlapne definicije bi lahko dale ministru proste roke, da v navodilih
izobraževalnim zavodom prepove karkoli. Že vnaprej napovedujemo, da bomo na
takšno zakonodajo odgovorili z vsemi pravnimi sredstvi.
Podpisniki
zahteve se postavljajo v vlogo razsodnika, katere oblike sindikalnega delovanja
so legitimne in v katerih prostorih smejo sindikati delovati. Dokler smo v
demokraciji, smo sindikati avtonomne, od političnih strank neodvisne
organizacije in se sami odločamo, kako bomo delovali. Vladne stranke si sicer
skušajo podrediti številne organizacije, toda sindikatov si ne bodo podredile.
Koalicijske
politične stranke si tudi drznejo pojasnjevati pomen pojma »politično
agitiranje« v Etičnem kodeksu Univerze v Ljubljani. Na podlagi predlaganih
sklepov bi Državni zbor in ministrstvo določila univerzam, katere oblike
sindikalnega delovanja so v njih dopustne in katere ne. Koaliciji sporočamo, da
je univerza je po ustavi avtonomna in da se o njenih notranjih aktih dogovarja
akademska skupnost brez vmešavanja političnih strank. Ta določba je prišla v
Ustavo RS zato, da se prepreči, da bi se oblast še kdaj vmešavala v univerzo,
določala, česa se ne sme raziskovati in poučevati in katere profesorje je treba
odpustiti zaradi politične nekonformnosti. Odkar je partija leta 1975 ukazala
odpustiti štiri univerzitetne profesorje, se še ni zgodilo, da bi se politične
stranke vmešavale v delovanje univerze.
Koalicijske
stranke se v zahtevi za sklic seje postavljajo tudi na položaj avtoritete, ki
naj bi bila edina upravičena interpretirati vsebino »interventnega« zakona. S
te pozicije trdijo, da je sindikalno razumevanje vsebin in učinkov
»interventnega« zakona propaganda. V demokraciji ima vsakdo pravico, da
interpretira pomen oblastnih aktov in sodeluje v javni razpravi in izmenjavi
pogledov nanje. Sindikati si ne pustimo vzeti te demokratične pravice.
Koalicijske stranke pozivamo, naj v javni razpravi pred referendumom nastopajo
z argumenti, ne z diskreditacijami. Ker se poslužujejo predvsem diskreditacij sindikatov,
to daje misliti, da so njihovi argumenti šibki.
Vladne stranke so z
današnjo klevetaško sejo, z lažmi in s pretvarjanjem, da je treba otroke in
mladino zaščititi pred stikom s sindikalnimi stališči, pritegnile pozornost
državljanov na javno razpravo o vsebini »interventnega« zakona. Zaradi današnje
seje bodo državljansko osveščeni mladostniki še z večjim zanimanjem spremljali
kampanjo pred referendumom in nasprotujoča si mnenja o zakonu, jih primerjali
med seboj in si ustvarili lastno kritično mnenje. Pri tem bodo lahko opazili,
da vladne stranke nimajo prepričljivih argumentov za »interventni« zakon in da
si ravno zato prizadevajo izključiti nasprotno stran iz javne razprave.
Predsedstvo
Visokošolskega sindikata Slovenije
četrtek, 24. september 2026
Novi Pravilnik UL o sistemu kakovosti
Senat UL je 22. 9. 2026 sprejel novi Pravilnik o sistemu kakovosti. Pravilnik še bolj kot dotedanji poudarja evidentiranje in spremljanje doseganja ciljev po določenih kazalnikih, kar zahteva vodenje vrste evidenc in lahko vodi v dodatno birokratizacijo. Kazalniki še niso pripravljeni, to bo naloga Komisije za kakovost UL. Obetavno je spremljanje dobrega počutja zaposlenih, a pomembno je, kaj vse ankete merijo.
Vodstvo UL žal ni pozvalo sindikatov k mnenju. VSS – Sindikat UL se je sam priglasil k besedi. Podali smo več pripomb, a jih je prorektor za kakovost zavrnil. Med drugim smo predlagali, da naj omenjene ankete spremljajo tudi delovne in administrativne obremenitve, neplačano delo, kadrovsko podhranjenost, plačne razmere in možnosti napredovanja in da naj sindikate vključi v pripravo metodologije in ukrepov. Predlagali smo tudi večjo kadrovsko in finančno podporo izvajanju novega sistema kakovosti, ki bo pač zahteval dodatno delo. Glede tega je prorektor pojasnil, da so v aktualnem Razvojnem stebru financiranja na voljo sredstva za ukrepe, s katerimi bodo članice, ki so tu še šibke, razvile podporna orodja.četrtek, 9. julij 2026
Ministrovo diskreditiranje znanosti je nesprejemljivo
Izjava Visokošolskega sindikata Slovenije o preklicu razpisa CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«
torek, 9. junij 2026
Statut UL (2026)
Članice UL so v začetku junija 2026 dobile v mnenje osnutek novega Statuta UL. Nekateri dekani in dekanje so besedilo preposlali svojim zaposlenim in odprli demokratično javno razpravo, nekateri pa žal ne. Zato je sindikat objavil besedilo in obrazložitve in pozval svoje člane, da se na članici sami priglasijo k besedi in sooblikujejo njeno uradno stališče. Nekatere določbe so namreč problematične in bodo lahko imele resne strukturne posledice za razmerja med organi, za avtonomijo univerze in za možnost kritične razprave.
Osnutek novega Statuta UL dopolnjuje že oktobra 2025 sprejeto opredelitev za polno pravno subjektiviteto članic UL, tudi pri izvajanju javne službe. Po 18. členu ZViS-1 bo UO UL tako kot doslej med članice razdeljeval pasovna sredstva za študijsko dejavnost in za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti, hkrati pa bo deloval kot finančni policaj in bo aktivno sprožal sanacijske postopke na članicah, na katerih bo sopovzročal primanjkljaj. Doslej ni mogel prisiliti podfinanciranih članic v sanacijo, saj so se njihovi primanjkljaji računovodsko porazgubili v splošnem presežku UL iz izvajanja javne službe. O teh določbah ZViS-1, ki so jih zlobirale bogate članice UL, in o njihovih posledicah v času sprejemanja zakona in sprememb Statuta UL žal ni bilo opazne javne razprave v akademski skupnosti. To, kar zdaj logično sledi, je statutarna obveznost članic, da prilagajajo obseg programov in kadrov odobrenim sredstvom ter izvajajo sanacijske ukrepe, ki jim jih naloži rektorat. (13., 34., 35. in 58. člen) UO UL bi torej pridobi večjo moč nad članicami, njihova avtonomija pa bi bila v primeru podfinanciranosti v tem, da bi bil dekan odgovoren za izvedbo sanacije.
Hkrati osnutek
novega Statuta UL predvideva povečanje
moči dekana v odnosu do organov članice. 66. člen fiksno določa sestavo UO
članic, doslej je bilo to v pristojnosti samih članic. Ponekod so bili člani UO
po funkciji predstojniki oddelkov, na katerih izvolitev dekan ni imel kaj dosti
vpliva. Maloštevilna sestava UO, ki bi jo predpisal novi Statut UL, daje več
možnosti dekanu, da vpliva na sestavo kandidatne liste. Enega od petih ali dva
od devetih članov UO članice bi imenoval UO UL. (53. člen) O razrešitvi dekana
pa ne bi več odločal senat članice, temveč Senat UL, katerega člani so večinoma
dekani. (60. člen)
Nenavadno je,
da osnutek Statuta UL ne določa več sestave
Senata UL (po načelu, da ima vsaka članica enega člana), temveč to delegira pravilniku, ki bi ga sprejel sam
Senat UL. (42.–44. člen) Ali pripravljajo drugačno sestavo Senata UL, kjer
ne bi več imela vsaka članica svojega senatorja?
Prav
neverjetna je določba 51. člena, ki delegira
določitev sestave UO UL Odloku o preoblikovanju UL, ki ga sprejema DZ. Doslej
sta sestavo UO UL določala Statut in Odlok, tako je tudi po 32. členu ZViS-1. To pomeni, da
sta se univerza in država morala uskladiti in država ni mogla univerzi vsiliti
takšne sestave UO UL, v kateri bi imela vlada večino članov. Novi Statut UL pa
bi vladi dal ravno to možnost. Ali si lahko vsaj teoretično zamislimo, da bi jo
neka vlada hotela izkoristiti in bi tako
prevzela nadzor nad poslovanjem univerze?
Glede na pristojnosti UO UL po 53. členu Statuta bi to lahko pomenilo nadzor
nad notranjim razporejanjem pasovnih sredstev med članice, odrejanje sanacij in
s tem poseganje v posamezne študijske programe, izsiljevanje članice pri
potrjevanju njihovih letnih programov dela in finančnih načrtov, poseganje v vsebino
raznih splošnih aktov UL in v imenovanje glavnega tajnika UL. Ali nekdo zapravlja avtonomijo Univerze v
Ljubljani?
Pika na i je statutarna prepoved agitiranja oz. uvedba cenzure v 4. členu. V
obrazložitvah je napačno navedeno, da gre za nespremenjen 7. člen sedanjega Statuta UL, ki
omejuje samo delovanje političnih strank na UL. Pojem agitiranja je nejasen,
ohlapen in ga je mogoče raztegniti na karkoli. Tudi na kakšno sindikalno
akcijo, ali na govorjenje o kakšnem genocidu, ali pa na to, da bi se
akademska skupnost s podpisovanjem protestne peticije uprla vladnemu prevzemu
UO UL prek Odloka o preoblikovanju UL. Vse to bi lahko sodilo pod kategorijo
agitacije in neetičnega delovanja, ki se ju lahko kaznuje z odvzemom naziva in izgubo
zaposlitve. (155. in 163. člen)


