Navodila UL za uvrstitev v višji PR

UO UL je 19. 12. 2024 hkrati z novim Aktom o sistemizaciji sprejel tudi Navodila UL za uvrstitev v višji PR po 22. členu plačnega zakona ZSTSPJS. Vsebinsko gledano so ta navodila prepisala vsebino 22. člena in določila odgovornosti v postopkih na UL.

Skupina dekanov pa je v naslednjih mesecih pripravila predlog dopolnitve Navodil. Glavni namen 22. člena ZSTSPJS je omogočiti novo zaposlenim, ki so bili doslej zaposleni zunaj javnega sektorja ali v tujini, takšen dvig uvrstitve, kakršnega bi glede na svojo delovno dobo dosegli z napredovanji v javnem sektorju. Omogoča tudi popravke uvrstitev tistim, ki so zaradi premestitve v višji tarifni razred izgubili napredovanja. Pripravljalci dopolnitve Navodil pa so predlagali precej širšo uporabo 22. člena. Pripravili so kriterije, po katerih bi lahko v najvišji PR uvrstili pedagoge in raziskovalce z izjemnimi dosežki, a ne samo to. Množično bi dvignili tudi vse redne profesorje z dolgoletnim stažem in nosilce najzahtevnejših funkcij.

VSS SUL je podal negativno mnenje. Opozorili smo, da namen 22. člena ZSTSPJS ni množičen popravek plač. Poleg tega smo opozorili, da je lahko pravno sporna dodatna kompenzacija za opravljanje funkcij poleg pedagoške razbremenitve in položajnega dodatka, ki ju predpisi že določajo. Predvsem pa smo predlog ocenili kot nespodoben v razmerah, ko je na UL še vedno več deset prekarnih pedagogov, ki bi jih univerza morala zaposliti, a jih plačuje samo s skromnimi honorarji, vodstvo UL pa se pri tem izgovarja na pomanjkanje denarja. Isto velja za IRD sredstva, ki jih nekatere članice zagotavljajo v višini, kot jo določa kolektivna pogodba, nekatere v nižji, nekatere pa sploh ne. Predlog množičnega dviga plač rednih profesorjev smo vzeli kot dokaz, da denar je. Zato smo pozvali UO UL, naj najprej poskrbi za najranljivejše in za pravice iz kolektivne pogodbe.

Rezultat našega stališča na seji UO UL 17. 4. 2025 je bil naslednji. Prvič, dopolnitev Navodil vsebuje zaostrene pogoje za dvig plač starejših rednih profesorjev, določbe o dvigu uvrstitev funkcionarjev pa so umaknili in obljubili, da bodo za mnenje o zakonitosti vprašali ministrstvo. Po oceni članov UO UL bo na podlagi sprejetih kriterijev mogoče v najvišji PR dvigniti nekaj deset učiteljev in raziskovalcev na celotni UL. In drugič, v merilih za delitev sredstev za študijsko dejavnost v letu 2025, ki jih je UO UL sprejel na isti seji 17. 4. 2025, je ena od postavk namenjena tudi zaposlitvam prekarnih pedagogov. V trenutku sprejema sicer na njej ni bilo dovolj denarja za zaposlitev vseh že v letošnjem letu, a proces se je začel, in vztrajali bomo, dokler ta najhujša oblika izkoriščanja ne bo v celoti odpravljena.

Vsa gradiva so objavljena tule.

Normativi za strokovna dela na članicah UL, 2025

UO UL je 17. 4. 2025 sprejel nove normative za strokovna dela na članicah. Prejšnji so veljali od leta 2016. Predlog normativov so dve leti pripravljali glavna tajnica UL in tajniki članic. VSS SUL je s pisnimi pripombami in pogajanji uspel izboljšati normative na naslednjih področjih dela: promocija, študentski referati, mednarodne izmenjave, kadrovske službe, upravljanje zahtevnih projektov, varnost pri delu, informatika, knjižnice, založništvo, knjigarne in podpora pedagoškemu in raziskovalnemu procesu (laboratoriji, umetniški arhivi).

Vsa gradiva so objavljena tule.

Rektorske volitve UL 2025

 

VSS – Sindikat UL je kandidatkama in kandidatu za rektorico/rektorja UL zastavil naslednja vprašanja, da bi pomagal članicam in članom pridobiti boljši vpogled v njihove programe in stališča.

1.) V čem vidite pomen normativov NPO?

2.) Kaj menite o ideji, da bi bilo vrednotenje poučevanja malih skupin študentov faktorizirano s faktorji pod 1, zaradi česar bi bil normativ učitelja višji od 6 ur tedensko oziroma normativ asistentov višji od 10 ur tedensko?

3.) Ali ima univerza po vašem mnenju odgovornost, da zaposlenim zagotovi materialna sredstva za temeljno raziskovalno in umetniško delo, s katerimi razpolagajo individualno?

4.) Kako bi uredili delovnopravni položaj prekarnih pedagogov, ki opravljajo delo na UL samo na podlagi avtorskih pogodb in nimajo varnih zaposlitev drugje?

5.) Kako bi zagotovili stabilizacijo zaposlitev čistih raziskovalcev, ki so zaposleni na začasnih, projektno financiranih pogodbah o zaposlitvi? Kakšno je vaše mnenje o učinkovitosti premostitvenih skladov, ki so bili ustanovljeni za ta namen?

6.) Med strokovnimi delavci je v zadnjih letih veliko fluktuacije, s čimer izgubljamo kontinuiteto znanja. V čem vidite vzroke zanjo? Kako bi lahko UL postala bolj zaželen in konkurenčen delodajalec strokovnih delavcev?

7.) Kakšno je vaše mnenje o elektronskem evidentiranju ne le prisotnosti, temveč tudi prihodov na delo in odhodov z dela akademskih in strokovnih delavcev?

8.) Kako je treba po vašem mnenju izboljšati položaj članic UL s finančnimi težavami?

9.) Ali podpirate, da si članice UL medsebojno posodijo prihranjena sredstva, če vlada še v maju ne bo zagotovila dodatnih proračunskih sredstev za stroške plačne reforme in bo univerzi zmanjkalo centralnih sredstev za interventno ohranjanje likvidnosti finančno šibkejših članic?

10.) Kako in kam naj UL prednostno usmerja dodatna kosovna sredstva za študijsko dejavnost, ko bo na podlagi novega Zakona o visokem šolstvu v prihodnjih letih začelo hitro naraščati proračunsko financiranje?

11.) S sprejemom aneksa h KPVIZ je sobotno leto postalo pravica visokošolskih učiteljev, ki jo je delodajalec dolžan zagotoviti. Kakšne korake nameravate kot rektor(ica) narediti, da se bo ta pravica začela tudi dejansko izvajati?

12.) V tem rektorskem mandatu je UL določila pravila in instrumente upravljanja s pasovnimi sredstvi za znanstvenoraziskovalno dejavnost, pri čemer je predvideno njihovo korigiranje glede na dosedanje izkušnje. Kako jih ocenjujete in kako bi jih korigirali?

13.) Za kakšen sistem merjenja znanstvenoraziskovalne uspešnosti posameznikov, raziskovalnih skupin in institucij se zavzemate?

14.) V čem vidite pomen razvoja sistema mikrodokazil za UL?

15.) Ali je po vašem mnenju za visoko šolstvo dobro ali slabo, da je del enotnega plačnega sistema v javnem sektorju? Bi se zavzeli za izstop iz tega sistema?

16.) Ali menite, da je za visoko šolstvo dobro ali slabo, da zanj velja delovnopravna norma o zaposlovanju visokošolskih pedagogov in raziskovalcev za nedoločen čas?

17.) Kaj menite o ideji, da bi po več ponovnih izvolitvah vsi nazivi postali trajni?

18.) Vlada je v zadnjem predlogu novega ZViS iz začetka marca spremenila dolgo časa usklajeno določbo, po kateri imajo lahko članice univerze samostojno pravno subjektiviteto samo za izvajanje tržne dejavnosti. Po novem bi jim lahko univerza kot podizvajalkam delegirala izvajanje javne službe. Kaj menite o tem? Katere dobre in katere tvegane plati te ureditve vidite?

19.) Kakšno je vaše mnenje o učinkih Pravilnika UL o izogibanju nasprotju interesov, s katerim je UL skušala regulirati delo in dejavnost zaposlenih zunaj matičnega delodajalca? Ali bi ga bilo potrebno spremeniti in kako?

20.) Ena od vas je objavila imena dela svoje prorektorske ekipe, ostala dva ne. Koga od protikandidatov/-k, ki bi v prvem krogu volitev zasedel tretje mesto, bi bili pred drugim krogom pripravljeni povabiti v svojo prorektorsko ekipo?

Odgovori kandidatk in kandidata za rektorico/rektorja UL so objavljeni tule.

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru v podporo Večerovim novinarjem

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru v podporo Večerovim novinarjem

V Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu Univerze v Mariboru (VSS SUM), z veliko zaskrbljenostjo spremljamo novice o novih odpuščanjih v časopisu Večer. Gre za nadaljevanje prakse lastnikov, ki z odločitvami kažejo na odsotnost zavedanja o pomenu kakovostnega novinarstva in odgovornosti, ki jo mediji nosijo v družbi. Takšni ukrepi ne le ogrožajo delovna mesta, temveč tudi spodkopavajo temelje neodvisnega in kritičnega poročanja, ki sta ključna za delovanje demokratične družbe.

Še zlasti smo ogorčeni, ker se ukinja samostojno uredništvo sobotne priloge Večera, ki je vedno veljala za intelektualen presežek in je prinašala najbolj kvalitetno branje, kar kaže na trende tabloidizacije časopisa. Kakovostni mediji so nepogrešljivi za obstoj informirane javnosti in zdrave države. Še posebej v severovzhodni Sloveniji je Večer že desetletja pomemben posrednik kakovostnih vsebin, ki odražajo lokalne in širše družbene teme. Z odpuščanji in krčenjem sredstev za novinarsko delo nastaja opustošen medijska krajina, ki slabša dostop do raznolikih in verodostojnih informacij.

V sindikatu izražamo polno podporo odpuščenim delavcem ter pozivamo lastnike in odločevalce, naj prepoznajo družbeno vrednost novinarstva in prenehajo z ukrepi, ki ogrožajo njegovo prihodnost. Podobno kot mi se tudi novinarski sindikat na svojem področju trudi za ohranitev dostojnih delovnih pogojev in kakovostnih medijev, ki jih naša družba še kako potrebuje.

Ob tem želimo dodati, da se odpuščanja dogajajo ob istem času, kot se je to zgodilo dr. Frideriku Klampferju na Filozofski fakulteti v Mariboru. Dogajanje kaže na številne podobnosti, želimo pa opozoriti, da je Večer vestno pokrival dogajanje in objavil izmenjavo številnih osebnih in drugih stališč. Ne znamo si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če tega v družbi več ne bo. Če sklenemo: odpuščanje novinarjev pri Večeru je kot umor glasnika slabih vesti: ko enkrat odstraniš tistega, ki opozarja na težave, nihče več ne izve, da je bil umor sploh storjen. Če počasi ukinemo kakovosten Večer, ne bomo izgubili le časopisa, ampak tudi oči in ušesa, ki nam sporočajo, kaj se dogaja – vključno z novicami o lastnem pogrebu.

Maribor, 27. 3. 2025

Za VSS SUM

dr. Simon Zupan, predsednik

Izjava ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi dr. Frideriku Klampferju

Izjava ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi dr. Frideriku Klampferju

V Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu Univerze v Mariboru, smo ogorčeni nad odločitvijo Univerze v Mariboru, ki je dr. Frideriku Klampferju, profesorju filozofije na Filozofski fakulteti, odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Formalni razlog za odpoved je domnevna nesposobnost dr. Klampferja, da bi pravočasno obnovil izvolitev v naziv visokošolskega učitelja. Iz skopega obvestila pa ni razvidno, da ključno vprašanje ni postopek izvolitve v naziv, ki še poteka, temveč odločitev univerze, da dr. Klampferju ne podeli dovoljenja za opravljanje dela do zaključka postopka, ki se v tovrstnih primerih praviloma izda rutinsko. Postopek obravnave njegove prošnje za odobritev dovoljenja zbuja močan vtis, da v ospredju niso bili interesi delavca, temveč – nasprotno – vprašanje, kako dr. Klampferju onemogočiti pridobitev dovoljenja. Na to kažeta samovolja in ponižujoča obravnava dr. Klampferja s strani dekana prof. dr. Friša, postopkovne napake in sklicevanje na pravne podlage, ki dr. Klampferju niso bile vročene.

Posebej zgovorni sta naglica in ihta, s katero se je peljal postopek. Za razliko od drugih podobnih primerov, kjer se je delavcem omogočilo, da brez veljavnega naziva in dovoljenja za opravljanje dela po izteku veljavnosti naziva brez vročene odpovedi do zaključka izvolitvenega postopka tudi po več mesecev ostanejo na delovnem mestu in opravljajo druga dela, se je univerza v tem primeru »potrudila« in dr. Klampferju odpoved vročila v dveh tednih.

Pomenljivo je, da se ne dekanu prof. dr. Darku Frišu ne rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču v tem času ni zdelo potrebno dr. Klampferja povabiti na sestanek in se z njim pogovoriti osebno, čeprav na Univerzi v Mariboru dela 32 let, je nosilni steber študija filozofije v Mariboru in eden najvidnejših mariborskih izobražencev s področja humanistike.

Še več: namesto tega je univerza prek zasebne detektivke odpoved vročila komaj polnoletnemu sinu dr. Klampferja, ki ji je po naključju odprl vrata.

Da se je Univerza v Mariboru tako neusmiljeno znesla nad svojim dolgoletnim profesorjem, ki predava – etiko (!), pa je sploh simbolno dejanje, ki največ pove o stanju duha na mariborski univerzi.

Tako kot je veljalo v primerih vseh drugih delavcev, bo Sindikat Univerze v Mariboru tudi dr. Klampferju stal ob strani in mu zagotovil pravno podporo.

V Mariboru, 6. marca 2025

Mag. Andrej Vogrin, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

Dr. Simon Zupan, predsednik Sindikata Univerze v Mariboru

Dr. Boris Vezjak, podpredsednik Sindikata Univerze v Mariboru

Damir Mlakar, podpredsednik Sindikata Univerze v Mariboru

Omejitev izplačevanja pedagoške nadobveze

Novembra 2024 sklenjeni aneks h KPVIZ, ki uvaja nova delovna mesta in odpravlja plačna nesorazmerja, v 17. členu izenačuje vrednost pedagoške ure v nadobvezi z redno uro, hkrati pa prepoveduje njeno izplačevanje tistim, ki so pedagoško razbremenjeni po 63. členu ZViS zaradi opravljanja funkcije ali dela na projektih. Po večinskem mnenju VSS je ukrep absurden, saj zniža plačo tistim, ki delajo največ. Menimo tudi, da je nezakonit in neizvedljiv, saj prepoveduje plačilo za delo, ki je bilo v tekočem študijskem letu že odrejeno in delno opravljeno. Že med stebrnimi pogajanji so mu nasprotovale predstavnice SUL in SUP, predstavniki SUM pa ne. Po sklenitvi aneksa je VSS je rektorska konferenca začela iskati rešitve in vprašala sindikate, ali bi podprli neko rešitev v novem ZViS. Predsednik VSS je skušal blokirati opredelitev VSS do tega predloga, čeprav je Predsedstvo VSS že v oktobru 2024 zavzelo stališče do tega vprašanja. Ker se je bližal 1. 1. 2025, ko aneks stopi v veljavo, je SUL sam predstavil vodstvu UL svoje stališče. Predlagal je, naj UL sporoči ministrstvu, da v tem študijskem letu ne more drugače, kot da odrejeno nadobvezo še naprej izplačuje, za naprej pa naj MVZI poskrbi za popravek pravne podlage. Ta predlog so nato sprejele vse univerze.

Implementacija plačne reforme v visokem šolstvu

Spoštovane članice, spoštovani člani Visokošolskega sindikata Slovenije,

kot smo vas že obvestili v pisnih sporočilih in na sestankih, organiziranih za članstvo, smo sindikati in vlada zaključili s pogajanji in podpisali: Zakon o temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), Aneks h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Aneks h KPRD) in Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (Aneks h KPVIZ), s tem obvestilom pa vas informiram o aktivnostih, ki sledijo podpisu dokumentov.

Po podpisu vseh dokumentov smo v Visokošolskem sindikatu Slovenije preko univerzitetnih sindikatov (SUP, SUL in SUM) pričeli pogovore z vodstvi univerz o implementaciji dogovorjenega. Za odpravo plačnih nesorazmerij za zaposlene na univerzah, ki so zaposleni v skupini H in podskupini D1, težav ni bilo. Prav tako na primorski univerzi in Univerzi v Mariboru ni bilo težav z razumevanjem, kako bomo zaposlene v plačni skupini J premestili v podskupini D05 in D09, in je bil brez težav dosežen dogovor oziroma potekajo potrebne aktivnosti (sprejemanje akta o sistemizaciji …). Na Univerzi v Ljubljani pa sta tako vodstvo univerze kot vodstvo VSS SUL zavzeli stališče, da bo premestitev zaposlenih v skupini J v podskupino D05 tekla dvofazno. V prvi fazi bi bili vsi iz skupine J prešifrirani v podskupino D09. V drugi fazi, ki bi bila izvedena v roku pol leta, pa bi se sindikati in vodstvo univerze dogovorili o kriterijih za premeščanje in dogovorili o tem, kdo opravlja za visokošolsko dejavnost specifična dela in naloge. Tako bi bilo od dogovora odvisno, kdo od strokovnih delavcev bi bil premeščen v podskupino D05 in kdo bi ostal v podskupini D09, kar bi nepedagoške delavce postavljalo v veliko negotovost in bi predstavljalo odmik (neupoštevanje) od določb Aneksa h KPVIZ. Zato sta krovni VSS in Ministrstvo za visoko šolstvo Univerzi v Ljubljani podala eksplicitno pojasnilo oziroma razlago 22. člena Aneksa h KPVIZ.

Tako vodstvo Univerze v Ljubljani kot vodstvo VSS SUL sta na podlagi pojasnil spremenili mnenje in sledili dogovoru, ki smo ga z vodstvom Univerze v Mariboru sklenili v VSS SUM. Sledili bomo določilu 22. člena Aneksa h KPVIZ in bodo vsi brez izjem, ki so zaposleni na enem od 26 delovnih mest zapisani v tem členu, takoj premeščeni v podskupino D05.

Na univerzah v tem trenutku tako že pripravljajo pogodbe za zaposlene, in sicer bodo zaposleni na UL in UM v podpis prejeli nove pogodbe, na UP pa se zna zgoditi, da bodo nekateri delavci prejeli nove pogodbe, drugi na Anekse k pogodbam. Pogodbe bodo različne in bodo odvisne od tega, ali ste zaposleni v raziskovalni dejavnosti (skupina H), ali opravljate pedagoško delo (podskupina D01), ali boste premeščeni v podskupino D05, ali pa boste premeščeni v podskupino D09. Pogodbe morajo zaposleni dobiti najkasneje do sredine januarja 2025, kar bo predstavljalo podlago za izplačilo (višjih) plač 10. februarja 2025.

Zaposleni v plačni skupini H, podskupini D01 in podskupini D09 bodo 10. februarja 2025 (plača za mesec januar 2025) prejeli plačo višjo za 100 evrov bruto. Nato pa se bo plača povečevala v dogovorjenih datumih in zneskih. Za lažje razumevanje naj navedeno dinamiko ponazorim na primeru delovnega mesta docent:

Izhodiščni plačni razred (PR) docenta je 47 in tako njegova bruto plača trenutno znaša 2.889,57 evrov. Z odpravo plačnih nesorazmerij se bo njegova izhodiščna plača povišala za 4 PR v 51. PR (ta pa se bo prevedel v 35 PR nove plačne lestvice) in bo na koncu znašala 3.425,54 evrov. Dvig pa se bo izvedel postopoma. Najprej bo 10. februarja 2025 prejel 100 evrov bruto višjo plačo. Naslednje povišanje v višini 100 evrov bo prejel z oktobrsko plačo. V letu 2026 bosta sledili dve povišanji plače: z junijsko plačo za 70 evrov in decembrsko plačo za 80,40 evrov. V letu 2027 bo julijska plača višja še za 100 evrov, kar pomeni da bo do julija 2027 prejel za 450,40 evrov višjo plačo. Ker se bo njegova plača v celoti povišala za 535,97 evrov, bo z januarsko plačo 2028 prejel še preostanek v višini 85,57 evrov. Vsi zapisani zneski so v bruto vrednosti. In še to: 100 Eur bruto ne bo pomenilo, da bodo vsi prejeli enak višji neto znesek. Ta bo odvisen od tega, v katerem dohodninskem razredu je kdo danes in ali bo povišanje plače lahko pomenilo tudi spremembo tega.

Lektor, ki je danes v 36. PR, bo za odpravo nesorazmerij prejel 8 PR in bo po odpravi nesorazmerij imel 44. izhodiščni PR, kar v novi plačni lestvici predstavlja 26 PR. Plačna nesorazmerja se bodo tudi pri njemu odpravljala na enak način.. Desetega februarja 2025 bo prejel za 100 evrov bruto višjo plačo, oktobra 2025 še za 100 evrov, junija 2026 89,81 evrov, decembra 2026 112,26 evrov in julija 2027 112 evrov. Ker bo skupno prejel za 748,38 evrov višjo plačo, bo njegov zadnji obrok januarja 2028 znašal 234,05 evrov. Tudi ti zneski zo zapisani v bruto vrednostih.

Na enak način se bodo povečevale plače vseh zaposlenih v skupini H, podskupini D01 in podskupini D09. Razlika bo le pri tistih, katerih plača je pod mejo minimalne plače. Plače teh se bodo na minimalno plačo dvignile že z 10. februarjem 2025. Tisti, ki bodo za odpravo plačnih nesorazmerij prejeli skupno povišanje, ki bo manjše od 420 evrov, bodo svojo končno povišano plačo dosegli pred zadnjim povišanjem v januarju 2028.

Nekoliko drugače bo pri tistih, ki bodo iz skupine J prešli v podskupino D05. Pri teh se bo najprej izvedla prevedba in nato še premestitev na novo delovno mesto in se bodo že zaradi premestitve posledično 10. februarja 2025 uvrstili višje, kot če bi ostali v plačni podskupini D09. V nadaljevanju se bo po enakem sistemu, kot sem ga opisal prej, odpravljalo še nesorazmerje.

Naj to ponazorim s primerom zaposlenega na delovnem mestu Samostojni strokovni delavec VII/2-I. Današnji izhodiščni PR za to DM je 36 (1.877,01 evrov). Po novem bo delavec z navedenega DM premeščen na novo DM Strokovni delavec v visokošolski dejavnosti VII/2-I, ki bi imelo v stari plačni lestvici ima 41. izhodiščni PR. Za to novo DM je predvideno, da se odpravlja nesorazmerje v višini 3 PR (ta zapis lahko vidite v 105. vrstici priloge 4 Aneksa h KPVIZ). Ker pa je staro DM Samostojni strokovni delavec VII/2-I uvrščeno 5 PR nižje (41 – 36), bo delavec že zaradi prerazporeditve na novo DM 10. februarja 2025 prejel za 2 PR višjo plačo. Razlika med 38. PR (2.030,17 evrov) in 36. PR (1.877,01 evrov) je 153,16 evrov. Za toliko bruto se bo povečala plača že 10. februarja 2025. Po koncu odprave nesorazmerij bo zaposleni na DM Strokovni delavec v visokošolski dejavnosti VII/2-I imel 41. izhodiščni PR. Ker pa ne bo več veljala sedanja plačna lestvica, se bo 41. PR prevedel v 23. PR nove lestvice (tudi v primerih z docentom in lektorjem sem pri preračunu že uporabljal novo plačno lestvico). Vrednost 23. PR na novi plačni lestvici je 2.402,60 evrov. Tako bo ta zaposleni odpravljal nesorazmerje v višini 372,43 evrov (2.402,60 – 2.030,17 evrov). Odprava nesorazmerij bo tekla po enakem sistemu, kot je bil opisan pri docentu. Tako bo torej tudi strokovni delavec prejel 10. februarja 2025 100 evrov bruto višjo plačo in bo takrat prejel za 253,16 evrov (153,16 + 100 evrov) višjo plačo. Ker pa odpravlja nesorazmerje, ki je manjše od 420 evrov, bo z odpravo nesorazmerij končal pred zadnjim obrokom januarja 2028. Skupaj se mu bo plača povečala za 525,59 evrov, pri čemer se mu bo plača na začetku povečala bolj kot tistim iz skupine H, D01in D09.

Zaposleni, ki opravljate knjižničarska in bibliotekarska dela, tisti, ki kot tehniški sodelavci sodelujete pri pedagoškem procesu in tisti, ki opravljate veterinarska dela boste premeščeni na posebna delovna mesta v podskupini D05.

Ves čas sem pisal o izhodiščnih plačnih razredih. Seveda pa bo vsak obdržal pridobljene plačne razrede iz naslova napredovanj. Ti so se sedaj računali po lestvici, ki je imela 4 % razliko med plačnimi razredi, v novi lestvici pa je razlika med plačnimi razredi 3 %. Enotna prevedbena tabela, ki se bo uporabljala za preračun horizontalnih napredovanj v celotnem javnem sektorju, je še v pripravi na ministrstvu.

V naslednjem letu (februar – april) bomo z vodstvi univerz dorekli še kriterije za zasedbo delovnih mest in takrat bo priložnost, da odpravimo še kakšno nesorazmerje, ki se bo pojavilo ob upoštevanju 22. člena Aneksa h KPVIZ.

Če sklenem: vse doseženo boste lahko preverili 10. februarja naslednje leto, ko boste prejeli prvi obrok višje plače in nato vse do 1. 1. 2028, ko boste prejeli še zadnji obrok višje plače iz naslova odprave plačnih nesorazmerij.

Jasno je, da so ob vsaki plačni reformi pričakovanja visoka in da čisto vsa verjetno ne bodo izpolnjena. Vseeno pa ocenjujem, da je tudi kar nekaj razlogov za zadovoljstvo. Ob dvigih izhodiščnih plačnih razredov se mi dolgoročno zdi najpomembneje, da smo uspeli uveljaviti novo plačno podskupino D05 v katero se bodo premestili vsi zaposleni v visokošolski dejavnosti, ki so zapisani v 22. členu Aneksa h KPVIZ.

V primeru konkretnih vprašanj se lahko obrnete na sindikalne zaupnike, name, ali pravno službo Pergam.

Za konec še moje voščilo: želim vam mirne in čim lepše praznike, ki prihajajo.

Andrej Vogrin, predsednik VSS