Novi Zakon o visokem šolstvu (2025)

Vlada je po dobrih dveh letih snovanja in usklajevanj med deležniki aprila 2025 poslala predlog novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS) v DZ. Predlog zakona v pomembni meri izhaja iz veljavnega, ki je bil mnogokrat noveliran.

Med novimi vsebinami so objektivno najpomembnejše določbe o financiranju. Že dosedanji zakon je na papirju zagotavljal ciljni obseg proračunskega financiranja študijske dejavnosti v višini 1 % BDP, toda ker se leta 2016 ni bilo mogoče dogovoriti za formulo postopne rasti proračunskega financiranja, je to stagniralo na 0,55 % BDP. 177. člen novega ZViS zagotavlja zvezno rast financiranja od naslednjega leta dalje, v letih morebitne recesije pa 122. člen zagotavlja, da ne bo rezov. Ker nedavno izplačana izredna sredstva za stroške plačne reforme niso vključena v Temeljni steber financiranja, bo povišica v naslednjem letu izračunana glede na letošnji obseg TSF, to pa pomeni, da bo večinoma zadoščala le za stroške reforme in kritje pravic iz aneksa h KPVIZ iz januarja lani, realno rast pa lahko pričakujemo šele v letu 2027.

129. člen prinaša univerzam pasovna sredstva za financiranje investicij. Tako bo lahko UL veliko bolj sistematično in kontinuirano kakor doslej, ko se je morala za vsako investicijo dogovarjati z vlado, pristopila k reševanju prostorskih težav članic. UL bo prevzela tudi skrb za študentske domove v Ljubljani, saj bodo po 182. členu pripojeni k univerzi v roku dveh let od uveljavitve zakona. Prav tako tudi dva novomeška javna visokošolska zavoda.

S sindikalnega vidika je najpomembnejši 108. člen, ki določa normative neposredne pedagoške obveznosti in različne opcije za plačevanje dodatnega dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Gre za vsebine, ki jih je v veljavnem ZViS urejal 63. člen. V določenih elementih smo dosegli njihovo izboljšanje v primerjavi z veljavnim zakonom in večji konsistentnost člena. Člen določa fiksne normative NPO, kakršni že veljajo, pri čemer je bil v ZViS-u od Zujfa dalje naveden učiteljski normativ 5-7 ur tedensko. Poleg razlogov večje skupine študentov in dela na projektu 4. odstavek omogoča pedagoško razbremenitev tudi zaradi zahtevnejše funkcije, za kar veljavni ZViS ni dajal podlage. Novi ZViS določa strokovne sodelavce pri pedagoškem procesu kot pedagoški profil in jim daje opcije pedagoške razbremenitve, plačane pedagoške nadobveze in dopolnilne zaposlitve na projektu. 12. odstavek določa, da se predhodno izkoriščenost vseh možnosti, preden lahko zavod s pedagoškim delavcem sklene avtorsko ali podjemno pogodbo za pedagoško delo, preverja na ravni posameznika in ne institucije. To onemogoča prekarno pedagoško delo, saj se institucije ne bodo več mogle zatekati k interpretaciji, da predhodno »izkoriščene vse možnosti« pomenijo to, da v svojih finančnih in kadrovskih načrtih pač nimajo denarja za zaposlitve, temveč bo to pomenilo, da je pedagog že nekje drugje polno in še dopolnilno zaposlen.

Pot do takšnega 108. člena je bila trnova. Vse različice zakona od lanskega junija dalje so namreč vsebovale variabilne normative »do x ur«, ministrstvo in rektorji pa so zavračali pomisleke, da bi to lahko vodilo v različne zlorabe in privilegije. V takem primeru namreč ne bi bilo jasno, od kod navzgor in navzdol se štejeta pedagoška nadobveza in pedagoška razbremenitev. Januarja 2025 smo zato blokirali obravnavo predloga ZViS na Ekonomsko-socialnem svetu. Malo pred tem smo na rektorsko pobudo pisali ministru in izrazili zaskrbljenost, ker vlada še ni odobrila dodatnega denarja univerzam za stroške plačne reforme, v pismu pa smo izpostavili tudi problem variabilnih normativov. S tem smo dobili priložnost za preureditev 108. člena, saj nas je minister pozval, naj VSS pripravi alternativni predlog, in sklical sejo deležniške delovne skupine za uskladitev zakona. Vendar so nekateri v sindikatu zatem vlekli nenavadne poteze, kar je izkoristila Rektorska konferenca (RKRS) in pripravila še hujši predlog člena, po katerem bi učiteljski normativ lahko tudi poljubno presegal 6 ur. Minister je bil toliko korekten, da je pozval sindikate in RKRS, naj se uskladijo o 108. členu, predsednica RKRS pa je na sestanek povabila tudi predsednike vseh univerzitetnih sindikatov VSS, saj ni bilo povsem jasno, kdo zastopa stališča VSS.

Na februarskem sestanku so morali rektorji kar hitro popustiti pri ideji o normativih »nad x ur«. Tu se je spet pokazal strateški pomen aneksa h KPVIZ iz januarja lani. Niso pa hoteli popustiti pri ideji normativov »pod x ur« in celo nekateri člani pogajalske skupine VSS so začeli izražati pripravljenost za sprejem takšnih variabilnih normativov. Vse pa se je spremenilo, ko so rektorji dobili bistveno vprašanje, na katerega niso imeli dobrega odgovora: kako bi lahko zagotovili, da na bogatih članicah ne bi veljali nižji, na revnih pa višji normativi? To bi seveda vodilo v neenake pogoje za raziskovalno delo in v še hitrejšo kadrovsko širitev in večanje institucionalne moči bogatih članic. Tako smo obranili fiksne normative NPO in je nastal predlagani 108. člen.

Člen tudi razčiščuje nejasnost, ki jo je povzročil 17. člen novembrskega aneksa h KPVIZ, po katerem pedagoško razbremenjeni ne smejo dobiti izplačane pedagoške nadobveze, četudi jo oddelajo in je morda izkazana zaradi matematike razbremenitev. Ta dva instituta bosta po novem na podlagi 8. odstavka izrecno združljiva.

Zato pa člen v 6. odstavku prinaša regulacijo dolgotrajne pedagoške nadobveze: v takem primeru bo moral zavod izpeljati postopke za dodatne zaposlitve. Zahtevalo jo je MVZI in to napovedalo že v končnici stebrnih pogajanj kot hrbtno plat svojega predloga polnega vrednotenja nadobveze. VSS pa je regulacijo sprejel, ker je to korektno do tistih, ki bodo dobili priložnost za pedagoško zaposlitev. Kaj bo 6. odstavek prinesel v praksi, bomo še videli. Po mojem mnenju bo potrebno razlikovati med kratkotrajnimi (nadomeščanja odsotnih sodelavcev in letna nihanja števila študentov) in dolgotrajnimi razlogi za nastanek nadobveze. Denar za dodatne zaposlitve ni problem, saj so univerze v tem mesecu že prejele sredstva za zvišano vrednotenje nadobveze, ki jih bo treba prerazporediti med več zaposlenih.

Navodila UL za uvrstitev v višji PR

UO UL je 19. 12. 2024 hkrati z novim Aktom o sistemizaciji sprejel tudi Navodila UL za uvrstitev v višji PR po 22. členu plačnega zakona ZSTSPJS. Vsebinsko gledano so ta navodila prepisala vsebino 22. člena in določila odgovornosti v postopkih na UL.

Skupina dekanov pa je v naslednjih mesecih pripravila predlog dopolnitve Navodil. Glavni namen 22. člena ZSTSPJS je omogočiti novo zaposlenim, ki so bili doslej zaposleni zunaj javnega sektorja ali v tujini, takšen dvig uvrstitve, kakršnega bi glede na svojo delovno dobo dosegli z napredovanji v javnem sektorju. Omogoča tudi popravke uvrstitev tistim, ki so zaradi premestitve v višji tarifni razred izgubili napredovanja. Pripravljalci dopolnitve Navodil pa so predlagali precej širšo uporabo 22. člena. Pripravili so kriterije, po katerih bi lahko v najvišji PR uvrstili pedagoge in raziskovalce z izjemnimi dosežki, a ne samo to. Množično bi dvignili tudi vse redne profesorje z dolgoletnim stažem in nosilce najzahtevnejših funkcij.

VSS SUL je podal negativno mnenje. Opozorili smo, da namen 22. člena ZSTSPJS ni množičen popravek plač. Poleg tega smo opozorili, da je lahko pravno sporna dodatna kompenzacija za opravljanje funkcij poleg pedagoške razbremenitve in položajnega dodatka, ki ju predpisi že določajo. Predvsem pa smo predlog ocenili kot nespodoben v razmerah, ko je na UL še vedno več deset prekarnih pedagogov, ki bi jih univerza morala zaposliti, a jih plačuje samo s skromnimi honorarji, vodstvo UL pa se pri tem izgovarja na pomanjkanje denarja. Isto velja za IRD sredstva, ki jih nekatere članice zagotavljajo v višini, kot jo določa kolektivna pogodba, nekatere v nižji, nekatere pa sploh ne. Predlog množičnega dviga plač rednih profesorjev smo vzeli kot dokaz, da denar je. Zato smo pozvali UO UL, naj najprej poskrbi za najranljivejše in za pravice iz kolektivne pogodbe.

Rezultat našega stališča na seji UO UL 17. 4. 2025 je bil naslednji. Prvič, dopolnitev Navodil vsebuje zaostrene pogoje za dvig plač starejših rednih profesorjev, določbe o dvigu uvrstitev funkcionarjev pa so umaknili in obljubili, da bodo za mnenje o zakonitosti vprašali ministrstvo. Po oceni članov UO UL bo na podlagi sprejetih kriterijev mogoče v najvišji PR dvigniti nekaj deset učiteljev in raziskovalcev na celotni UL. In drugič, v merilih za delitev sredstev za študijsko dejavnost v letu 2025, ki jih je UO UL sprejel na isti seji 17. 4. 2025, je ena od postavk namenjena tudi zaposlitvam prekarnih pedagogov. V trenutku sprejema sicer na njej ni bilo dovolj denarja za zaposlitev vseh že v letošnjem letu, a proces se je začel, in vztrajali bomo, dokler ta najhujša oblika izkoriščanja ne bo v celoti odpravljena.

Vsa gradiva so objavljena tule.

Normativi za strokovna dela na članicah UL, 2025

UO UL je 17. 4. 2025 sprejel nove normative za strokovna dela na članicah. Prejšnji so veljali od leta 2016. Predlog normativov so dve leti pripravljali glavna tajnica UL in tajniki članic. VSS SUL je s pisnimi pripombami in pogajanji uspel izboljšati normative na naslednjih področjih dela: promocija, študentski referati, mednarodne izmenjave, kadrovske službe, upravljanje zahtevnih projektov, varnost pri delu, informatika, knjižnice, založništvo, knjigarne in podpora pedagoškemu in raziskovalnemu procesu (laboratoriji, umetniški arhivi).

Vsa gradiva so objavljena tule.